Ocenili smo: Lenovo Thinkpad T430u

O videzu ultrabooka Thinkpad T430u pravzaprav nima smisla izgubljati besed, saj se Lenovo pri kreaciji zunanjosti svojih prenosnih računalnikov že od pamtiveka zanaša na brezčasnost črnega dizajna z odsekanimi linijami in posameznimi rdečimi detajli. Bolj zanimivo je dogajanje na obodu, saj je T430u popolnoma pripravljen na prihodnost, a prek ethernet priključka apelira tudi na žične tradicionaliste. Žal je omenjena luknja tudi najbolj zajetna, računalnik pa zaradi nje malce odstopa od nenapisanih standardov za debelino ultrabookov, ki se tanjšajo z vsako generacijo. Razloga za preplah sicer še ni, saj je zadeva zaradi sicer relativno skromnih mer ultrakompaktna, se pa obča prenosljivost zaradi skoraj dveh kilogramov mase (1,85, če smo povsem natančni) ne more meriti z modeli, kot sta Asusov Zen in Applov Zrak.

Ostanimo še malo pri Thinkpadovih vtičnicah – poleg gigabitnega etherneta najdemo še dva priključka USB 3.0, HDMI in enega za napajanje, DisplayPort, izhoda za slušalke in mikrofon, čitalec spominskih kartic ter ključavnico Kensington. Luknje so morda razpostavljene premalo taktično, saj sta oba USB-ja na desni, tam pa se nahaja tudi priključek za dovajanje elektrike in izhod za avdio. V primeru hkratnega priklopa miške, napajalnega kabla in slušalk oziroma zvočnikov je desna stran delovnega prostora na računalniški mizi praktično neobstoječa.

i5 za mase, i7 za petičneže Uradni zastopnik naše uredništvo očitno prišteva med druge, saj smo v test dobili najbolj nabrito različico ultrabooka T430u z dvojedrnim procesorjem Intel Core i7-3517U. Tega poleg zmogljivosti (privzeta frekvenca 1,9 gigaherca, 3 gigaherce v načinu Turbo Boost, 4 megabajti predpomnilnika) odlikuje tudi nizka poraba energije, saj ob maksimalni obremenitvi "požlampa" le 17 vatov (baterija je hvaležna, a je vseeno zmanjka precej hitro – v povprečju v petih do šestih urah).

Z grafično kartico Nvidia GeForce 620M, kar osmimi gigabajti pomnilnika DDR3, (morda celo premajhnim) 128-gigabajtnim diskom SSD in priključkom HDMI tvori odlično platformo za poganjanje multimedijskih vsebin vseh vrst. Edino šibko točko predstavlja zaslon, saj je najvišja ločljivost omejena na 1366 x 768 pikslov, obenem pa so vidni koti zelo ozki – da smo video na YouTubu lahko buljili trije, je bilo potrebnega veliko drenjanja pravokotno na zaslon oziroma gledanja z razdalje, s katere se je 14,1-palčnik zdel kot poštna znamka (malo pretiravanja seveda ne škodi).

Kako preizkusiti zmogljivosti poslovnega računalnika? Z igrami! Jasno je, da komponent s takšnim pedigrejem ni mogoče testirati z izdelovanjem Excelovih preglednic, zato sem odprl Steam in začel nalagati igre iz osebne knjižnice, za katere sem menil, da bi bile dober pokazatelj sposobnosti kombinacije odličnega procesorja in povprečne grafične kartice – Grand Theft Auto 4, Civilization V, Left4Dead 2 in Red Orchestra 2. Z vsemi razen prve T430u pričakovano ni imel težav tudi pri najvišji ločljivosti in srednji do visoki stopnji podrobnosti, saj Civ5 ni preveč zahtevna in jo brez težav prebavi tudi integrirana grafika, pogona zadnjih dveh (Source in Unreal Engine 3) pa sta optimizirana odlično in zmoreta ogromno iztisniti tudi iz GeForca 620M. Več kompromisov glede detajlov je bilo treba sprejeti pri igri GTA4 (maksimalno 35 slik na sekundo pri ločljivosti 1366 x 768 brez AA in 2x AF), saj si močno želi boljše grafične kartice in več procesorskih jeder – večnitnost dvojedrnega i7 tega pač ne more nadomestiti.

Kdo še potrebuje miško? Thinkpadu T430u je tudi mene, zagrizenega zagovornika tradicionalne metode nadzora kazalca, uspelo prepričati, da morda delujejo tudi drugi načini. Čeprav klasična drsna ploščica ni presežek, je precej bolj intuitivno ravnanje z rdečo gobico in tremi tipkami pod preslednico, ki simulirajo miškine gumbe. Kot sem zapisal že v opisu ultrabooka Thinkpad X1 Carbon, je usmerjanje miškinega kazalca z rdečim izrastkom sredi tipkovnice izvedeno odlično in ravno dovolj togo, da puščica ne bezlja od enega roba zaslona do drugega.

Na tem mestu bi pohvalil še tipkovnico, ki zaradi trdnosti, hoda in nemotečega klikanja spominja na mehansko ustreznico. V skrajnem levem spodnjem kotu se nahaja gumb Fn (function), s katerim dostopamo do sekundarnih funkcij tipk F1–F12, kot so uravnavanje glasnosti in aktivacija sprejemnikov/oddajnikov Wi-Fi in Bluetooth.

Kje je moj brezžični internet? Pravkar kupljena škatla z ultrabookom T430u s prednaloženim operacijskim sistemom vsebuje le še napajalno enoto in navodila za uporabo. Presenečen sem bil nad dejstvom, da so manjkali gonilniki za brezžično povezljivost – tarnanje o težavi sem zasledil tudi na spletu. Namestiti jih je bilo treba ročno in res sreča, da sem bil v bližini delujočega internetnega kabla. Najdete jih tukaj.

Na testnem ultrabooku T430u je bil nameščen 64-bitni operacijski sistem Windows 7 Enterprise, kar me je razveselilo, a boste na policah trgovin najbrž pogosteje zasledili modele z Osmico. Model s procesorjem i7 in 8 gigabajti pomnilnika ni poceni – tisočak in pol, medtem ko različica z i5 in polovično odmerjenim RAM-om stane nekaj evrskih stotakov manj.

Splošna ocena: 9

1 – Raje umrem, kot da me kdo vidi s tem. 2 – Vzamem le, če bi mi rešil življenje. 3 – Če mi ga podarijo, ga morda vzamem. 4 – Še veliko mu manjka. 5 – Za silo bi bilo. 6 – Še kar. 7 – Na pravi poti. 8 – Dober izbor. 9 – Odlična naprava. 10 – Brez njega mi živeti ni.

Tehnične karakteristike: Dimenzije: 34 x 23,6 x 2,1 centimetrov Teža: 1,85kg Zaslon: 14" (1366 x 768), nesvetleč Procesor: dvojedrni Intel Core i7-3517U 1,9 GHz Grafika: Nvidia Geforce 620M, Intel HD 4000 Delovni pomnilnik: 8 GB DDR3/1333 MHz Disk: 128 GB SSD Operacijski sistem: Windows 7 Enterprise (64-bit) Omrežje: Wi-Fi 802.11 a/b/g/n, Bluetooth 4.0 Kamera: HD-kamera (1280 x 720) Baterija: 3-celična Li-Polymer Priključki, vhodi, izhodi: 2x USB 3.0, DisplayPort Mini, HDMI, ethernet, mikrofon, vhod za slušalke, Kensington, SD-reader