Okolica je zamegljena od hitrosti, obratomer na rdečem območju vrtljajev bobnečega motorja, rdeče žareče zavore skozi zadnje ovinke na cesti komaj zadržujejo voznika in avtomobil, ki sta postala eno.
TOCA Touring Car Championship in predvsem leto mlajša naslednica TOCA 2 Touring Cars sta igri, ki sta zapolnjevali marsikateri dan moje mladosti. Prvo mesto popularnosti sta si izmenjevali s še eno dirkaško simulacijo, ki je dirkalnike z večinoma urejenih dirkališč prestavila v nepopustljivo blato Nove Zelandije, na kozje stezice Grčije, v led in sneg odeto Švedsko …
Le še ena dirka, le še en krog
Codemasters so bili v devetdesetih resnično mojstri svoje obrti in seriji TOCA in Colin McRae Rally sta v nekem otroku povzročili takšno navdušenje, da je tudi zunaj sveta iger poznal vse dirkaške junake, od Rickarda Rydella pa do Tommija Mäkinena. Le ena dirka, le še en krog, da bi svoj čas izboljšal za desetinko ali stotinko in na tisti progi, ki mi resnično ni ležala, osvojil prvo mesto, dosegel najboljši čas …
Uspeh pa razvijalce včasih pokvari ali pa gre samo za nostalgijo po nekem času, ki ga več ni. Res nihče pa ne more ovreči trditve, da so Codemasters svoji dirkaški seriji zapeljali v neke druge vode. Resda zabavne, morda bolj napete, a hkrati precej bolj plitve in manj zahtevne. Igre, ki nič več niso simulacije, ampak skoraj arkade, takšne, da so jim kos tudi "nedeljski" igričarji, ki jih je večja nepopustljivost dirkačin starih dni morda odganjala.
Bencin namesto krvi
Res je, da hitrost in cestni dvoboji po žilah še vedno poženejo adrenalin, in to dejstvo še kako velja za igro Grid 2. Ta nas postavi v kožo zelenca s hrumečim motorjem V8 pod pokrovom avtomobila na cesti ameriškega Chicaga, kjer je vsak ovinek speljan z zažganimi gumami in drsenjem, s katerim zadržujemo hitrost. Lovec na talente nas izbere za promocijo nove dirkaške serije, ki nas popelje po zavitih podeželskih cestah Japonske, mestnih dirkah po ulicah Barcelone in Pariza, pa do mondenega Dubaja in čisto pravih dirkališč, kot je na primer tisto v Indianapolisu.
Ni kaj, moramo priznati, da je podoba igre Grid 2 izjemna, lokacije so dinamične in sijejo tako podnevi kot ponoči. Tik pred dirkalnikom bo cesto prečkala veverica, spet drugič bodo noč razsvetljevali ognjemeti, najlepši pa je odsev pokrajine, ki se blešči na nekdaj zloščeni in zdaj grozeče zviti pločevini dirkalnika. Vedno znova se moramo preizkušati v novih disciplinah: eliminacija, "time attack", driftanje, samodejno spreminjajoče se proge in seveda klasično dirkanje. Ob tem pa skušamo pridobiti čim več navdušencev še na promocijskih dogodkih.
Dodge Charger in Pagani Huayra
Dirkalnike si prislužimo postopoma in prvi ameriški mišičnjaki s pogonom na zadnja kolesa niso navdušujoči, a počasi so nam na voljo tudi najmočnejši stroji, ki obstajajo na zemeljski obli. Od čistokrvnih dirkalnikov z norim oprijemom do ekskluzivnih cestnih zverin, ki si jih lahko privoščijo le najbogatejši šejki. Ker nastavitev avtomobilov in igranja mehanika v igri ni, so ti pri hitrostih, ki krepko presegajo tristo kilometrov na uro, prava akrobatska naprava. Pri spregledanem devetdesetstopinjskem ovinku bo tako še kako prav prišla možnost previjanja časa, ki bo avtomobil nepoškodovan vrnila v trenutke pred nesrečo.
V večigralstvu Grid 2 sije, vrnil pa se je tudi deljeni zaslon, ki smo ga zelo pogrešali pri dirkačinah, ki so izhajale zadnja leta. Resda prog ni veliko, te se pravzaprav hitro začnejo ponavljati in izbira avtomobilov bi lahko bila precej večja (še posebej, če Grid 2 primerjamo z igrama Grand Turismo ali Forza), toda v večigralstvu lahko svoje dirkalnike nadgrajujemo, s tem napredujemo, igra pa spremlja naš način vožnje in nam v dirkah nasproti postavlja nasprotnike z enako razbijaškim načinom vožnje.
Nostalgija, ki bledi
Grid 2 je odcep na poti, ki nas vodi stran od dirkanja, ki smo ga oboževali v preteklosti. Grid 2 je arkada s primesmi simulacije, vendar je resnici na ljubo dandanes težko najti boljšega predstavnika zvrsti. Pravzaprav ob cvilečih pnevmatikah in odlično izpeljanem manevru prehitevanja pogosto pozabimo, da nekaj manjka.
Splošna ocena: 75
Zvrst:dirkačina
Razvijalec:CodemastersSoutham
Založnik:Codemasters
Igrala: PC, PlayStation 3, Xbox 360
Lestvica ocen
1‒10 ‒ Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama.
11‒20 ‒ Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo.
21‒30 ‒ Igram, ker sem mazohist.
31‒40 ‒ Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo.
41‒50 ‒ Igre bi se lotil samo v službenem času.
51‒60 ‒ Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani.
61‒70 ‒ Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival.
71‒80 ‒ Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko.
81‒90 ‒ Odlična igra z elementi klasike.
91‒100 ‒ Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.