Ocenili smo: Far Cry 3

Premisa ostaja ista kot v predhodniku – veliko pobijanja plačancev na raznolike načine in haranje po odprtem svetu – le protagonist in krajina sta precej drugačna. Zdaj imamo obute športne copate ameriške mevže Jasona Brodyja, potikamo pa se po popolnoma izmišljenem pacifiškem otočju Rook Islands, kjer nam počitniško razpoloženje kvarijo mešetarji z belim blagom in cele horde divjih zveri.

Dobrodošel v džungli! Jason je pošteno jezen. Vaas, glavni otoški klovn in eden od dveh osrednjih zlobnežev, je namreč vzel življenje njegovemu bratu Grantu in si prisvojil še nekaj Jasonu dragih oseb. Osrednji kvest igre Far Cry 3 je tako iskanje pogrešanih, med njimi in 25-letnikom iz Kalifornije pa stoji nekaj tisoč najemniških piratov, gigantski neraziskan arhipelag in lokalno domorodsko pleme Rakyat, ki ima obilo lastnih težav. Kdo jih bo rešil?

Na igralčevo srečo se Jason kmalu po uvodnem ihtenju in močenju hlač med bežanjem iz Vaasove postojanke prelevi v maščevalnega nadvojaka, ki z enako lahkoto kot metalec raket vihti Desert eagla. Oprtati si je sicer mogoče tudi nekaj vrst brzostrelk in jurišnih ter ostrostrelskih pušk, šibrovk in pištol, pa tudi specialnih orožij, kot je izredno smrtonosen in predvsem tih vojaški lok.

Zakaj toliko vrst orožja? Hja, skoraj vsak izlet iz vasice Amanaki, ki je ena redkih varnih lokacij na otočju, lahko ob igranju na najvišji težavnosti stopnji pomeni smrt, saj so piratske džipovske patrulje vseprisotne, od nikoder pa nas lahko zaskoči tudi zverinska divjad (ali perjad – z emujem podobnimi megaptiči namreč ni šale), okužena s steklino.

Godni za odstrel Poglobimo se malce v klanje plačancev, ki je osrednji del sicer zelo odprte peskovniške izkušnje. Razvijalci Ubisoft Montreala, ki so pred kratkim pod streho spravili tudi Assassin's Creed III, so se namreč še pred izidom igre širokoustili z množico načinov, na katere se bo mogoče lotiti gusarskih postojank, ki so po otočju posejane kar na gosto, njihovo osvajanje pa je kritično za širjenje vpliva plemena Rakyat in slabljenje osrednje sovražne frakcije.

No, v grobem sta pravzaprav mogoča le dva pristopa. Prvi je prikrito odstranjevanje piratov z nožem in lokom ali pa snajperico s sosednjega hriba, pri čemer je v veliko pomoč izredno nazadnjaška umetna pamet, saj mutavci redko opazijo, da sta kolega na desni in levi med oči prejela puščico. Skrivanje je otročje lahko, saj Jasona pred očmi piratov in celo njihovimi psi varuje že ena plast grmovja, čisto vsakega pa lahko z metanjem kamenja tudi desetkrat pošljemo preverit, ali se kdo slučajno skriva za kompostnim zabojnikom na drugi strani oporišča. Skrivanje potem olajša še kamera, s katero označimo očem izpostavljene sovražnike, njihove silhuete pa so nato vidne celo skozi stene.

Veliko bolj dopadljiv je klasični "razturaški" pristop. Oborožen s šibrovko ali mitraljezom, metalcem raket in nekaj ročnimi granatami ter eksplozivom C4 Jason udari kot terminator, kot šiba božja. Pirati letijo na vse strani, prerešetana postojanka pa je osvojena v nekaj deset sekundah. Škoda le, da ni mogoče podreti ničesar, še pločevinaste ograje ne. Pravi žur bi namreč bil, če bi lahko na terenca namestili eksploziv, ga s polno hitrostjo naravnost skozi steno zapeljali v bazo in akcijo podprli z nekaj dobro odmerjenimi streli v stražarske stolpe. Iz bazuke, seveda!

Nekaj spremenljivk, ki napadanje piratskih taborišč napravijo bolj razgibano, sicer obstaja. Kot v FC2 je spet mogoče manipulirati z ognjem, novost pa je sicer vseprisotna grožnja divjih živali, ki jih je z nekaj taktiziranja mogoče naščuvati na sovražnike. Malce smešno je sicer, da znajo pirati do zob oboroženega Jasona na najvišji težavnostni stopnji v odprtem spopadu sicer dobro napolniti s kroglami, a jih celo četico pokolje en samcat medved.

Naredi sam! Far Cry 3 pred izidom ni bil zaman ožigosan za "Skyrim s puškami". Kot v Bethesdini peskovniški mojstrovini je tudi tu mogoče nabirati rožice, odirati živali in brskati po žepih (mrtvih) sovragov. Iz kož zverin in drobnice ter več deset vrst zelišč je nato mogoče izdelati oprtnike, ki povečajo kapaciteto invetarja (posledično lahko nosimo več kosov orožja, več municije, več denarja in najdenih predmetov, ki so primerni le za nadaljnjo prodajo – transakcije opravimo bodisi v redkih trgovinah bodisi na prodajnih avtomatih), in različne serume, od krepčilnih injekcij do živalskih repelentov. Škoda le, da dostop do rokodelskega vmesnika ni omogočen neposredno v igri, temveč je treba šariti po menijih, kar ni le nerodno, temveč tudi izredno zamudno. Zakaj neki moram pretvorbo zdravilne zeli v paketek prve pomoči potrditi za vsak kos posebej?

No, s Skyrimom si Far Cry 3 deli tudi že omenjeno obširnost igralnega območja in število ter raznovrstnost opravil. Če si igralec želi odmora od osrednje rdeče niti in streljanja najemnikov, lahko namreč za denar in preostale koristne dobrine pomaga domorodcem ("Poišči pobeglo hčerko! Naberi mi deset marjetic! Zakolji pet merjascev in mi prinesi njihove kože!"), pleza na radijske stolpe (za vsak osvojen kovinski vršac nas igra nagradi z razkritim segmentom otočja in novim, brezplačnim orožjem), po starodavnih templjih išče antične relikvije, dirka s terenskimi vozili in vodnimi skuterji, jadra z zmajem, zbira informacije o japonski zasedbi otočja Rook med drugo svetovno vojno ali pa le vandra po prostrani džungli in se čudi virtualni organskosti.

Torej ... igra leta? Far Cry 3 je priljubljen med priznanimi igričarskimi mediji, kot so IGN, Game Informer in Eurogamer. Zadnji so igri, kljub siceršnji strogi objektivnosti, podelili čisto desetko, kar je morda vseeno malce pretirano. Nobenega dvoma sicer ni, da je Ubisoft s FC3-jem na področju odprtih prvoosebnih streljank dvignil standarde, a je igra zaradi ogromnosti na koncu tudi žrtev lastnega pohlepa. Skoraj vsi sestavni deli so sicer več kot solidni, a ker želi igra nuditi preveč, ne izstopa niti eden. Evolucija: da, revolucija: ne.

Splošna ocena: 85

Lestvica ocen:

1‒10 ‒ Se ne dotaknem, tudi če mi igro iz same ljubezni podari punca/žena/mama. 11‒20 ‒ Vzamem, če mi igro kdo podari, in plošček uporabim kot podstavek za pivo. 21‒30 ‒ Igram, ker sem mazohist. 31‒40 ‒ Bi igral, če bi mi tatovi odnesli vse drugo. 41‒50 ‒ Igre bi se lotil samo v službenem času. 51‒60 ‒ Igra ima nekaj dobrih elementov, ki pa ne odtehtajo slabih strani. 61‒70 ‒ Kot privrženec dotične zvrsti bom v igri užival. 71‒80 ‒ Zelo solidna igra, do odličnosti ji ne manjka veliko. 81‒90 ‒ Odlična igra z elementi klasike. 91‒100 ‒ Kupim kar dva izvoda; enega za igranje, drugega za občudovanje v vitrini.

Zvrst: odprta prvoosebna akcija Razvijalec: Ubisoft Montreal Založnik: Ubisoft Preizkusna platforma: PC Ostala igrala: Xbox 360, Playstation 3