Torek, 28. 3. 2017, 4.05
7 let, 2 meseca
Noro odkritje v Avstraliji: odtis stopala, večji od človeka
Avstralski paleontologi so odkrili do zdaj največji odtis dinozavrovega stopala. Kar 1,75 metra dolgo danes okamenelo vdrtino je v obdobju krede naredilo stopalo prazgodovinskega velekuščarja, ki je spadal v družino rastlinojedih zavropodov.
Največjo sled dinozavra do zdaj so avstralski univerzitetni raziskovalci odkrili na polotoku Dampier, ki leži na severovzhodu avstralske celine. Regiji, kjer so našli rekordno velik odtis, paleontologi (paleontologija je veda, ki proučuje razvoj življenja na Zemlji) zaradi tam zelo pogostih najdb sledi dinozavrov pravijo tudi Jurski park.
Območje avstralskega "Jurskega parka". Prav ob vodi so do zdaj odkrili naveč sledi dinozavrov.
1,75 metra veliko sled, v katero bi lahko legla dva povprečno velika moška, je v geološkem obdobju krede, trajalo je od približno 145 do 79 milijonov let v preteklosti, za sabo pustil eden od dinozavrov iz družine zavropodov.
Šlo je za daleč največje dinozavre z zelo dolgimi vratovi, od glave do konice repa so merili tudi več kot 30 metrov. Zavropodi so bili rastlinojedci.
Na območju najdbe največjega dinozavrovega odtisa so univerzitetni raziskovalci sicer odkrili še sledi 21 drugih vrst dinozavrov. To je po mnenju njihovega vodje Steva Salisburyja zgodovinsko odkritje, saj paleontologi do zdaj na enem kraju nikjer na svetu še niso zasledili tovrstne raznolikosti skupaj živečih dinozavrov.
Odtis manjšega in najverjetneje plenilskega dinozavra
Pet od 21 različnih vrst dinozavrov je bilo plenilskih, kar po mnenju Salisburyja pomeni, da vsi dinozavri na polotoku Dampier niso živeli v sožitju.
V avstralskem "Jurskem parku" so paleontologi z univerze v Queenslandu sicer našli tudi prve dokaze, da je po regiji zelo dolgo nazaj lomastil tudi stegozaver, ki velja za enega od najbolj prepoznavnih dinozavrov.