Televizija ni več zaščitni znak dnevne sobe. Je večzaslonska, individualizirana in personalizirana izkušnja, ki nam vsaj v teoriji vedno ponuja vso vsebino povsod.
Praksa pa kaže, da nova televizija še ni pripravljena za petek zvečer. Kje je težava?
Tiha revolucija
Televizijski mozaik je vsaj navzven precej različen od jedra industrije, ki se je izoblikovala pred nekaj desetletji. Uporabniki – še posebej v ZDA in Skandinaviji – odpovedujejo naročnino na kabelsko televizijo in kombinirajo javno televizijo z novimi vsebinskimi storitvami, kot je npr. Netflix. Zadnji ni več zgolj distributer, temveč uspešno vlaga tudi v lastno produkcijo in zanjo žanje tako prihodke kot nagrade. Operaterji – še posebej v ZDA, kjer je trend odpovedovanja kabelske še posebej intenziven – oblikujejo nove, vsebinsko omejene, a bolj ciljane in cenejše ponudbe, s katerimi skušajo zadržati mlajše demografske skupine, ki jih "običajna" televizija ne zanima.
Več in povsod za vse
Tudi veliki studii, ki gojijo de facto monopol nad mainstream vsebinami, se počasi mehčajo in z različnimi ponudniki sklepajo dogovore za predvajanje teh visoko cenjenih vsebin prek novih načinov distribucije – spleta, pametnih naprav, tablic idr. Vsebine so vse pogosteje vidne prek meja osrednjega TV-zaslona, vse zmogljivejše naprave pa delujejo tudi kot napredni daljinski upravljalniki, naprave za podaljševanje ali obogatitev centralne TV-izkušnje. Tudi Apple TV, ki je še do včeraj veljal bolj za hobi kot resen dobičkonosen produkt, je z milijardo prihodka v 2013 postal prav to. Vsi elementi za uspeh nove, internetne, personalizrane in vseprisotne televizije so tu – zakaj se še ni zgodil paradigmatski zasuk v celotni vrednostni verigi?
Neizpolnjene obljube
Nedavne izkušnje ameriškega studijskega velikana NBC s spletnim prenosom Zlatih globusov in pozneje Oskarjev, ko so gledalci namesto rdeče preproge gledali sporočila o napakah, ter praktično identična izkušnja gledalcev, željnih zadnje epizode serije Pravi detektiv (True Detective), kažejo na nepripravljenost novih televizijskih oblik za osrednji oder. Podcenjevanje prometa, nezadostne investicije v omrežje in posledična nezanesljivost celotno vrednostno verigo zadržujejo v okviru "običajne" televizije. V okviru, kjer se obrača večina denarja tako za oglaševalski denar kot televizijske pravice.
Viri: QZ, Gizmodo, Bloomberg, DigitalTrends
2
