Ministrstvo: Acta ne uvaja določb, ki bi omejevale dostop do interneta ali uvajale cenzuro

Ob tem dodajajo, da pa je bil tako imenovani postopek treh opominov, ki ga poznajo nekatere evropske zakonodaje, recimo francoska, in dejansko omogoča ukinitev dostopa do interneta, zavrnjen. "Temu predlogu je odločno nasprotoval tudi Evropski parlament," so pojasnili na ministrstvu.

Zakon o ratifikaciji ni vključen v zakonodajni program vlade za leto 2012 Sporazum bo torej začel veljati po ratifikaciji v državnem zboru, pojasnjujejo na ministrstvu in dodajajo, da pa zakon o ratifikaciji ni vključen v zakonodajni program vlade za leto 2012. Poleg tega poudarjajo, da bo nedvomno na nacionalne ratifikacijske postopke vplivalo odločanje o ratifikaciji sporazuma v Evropskem parlamentu v prvi polovici tega leta. Komisija EU po navedbah ministrstva ocenjuje, da se bo ratifikacija zavlekla prek leta 2012.

Med vzroki za nastanek Acte tudi povečanje stopnje piratstva Na vprašanje, zakaj se je Slovenija odločila pridružiti temu sporazumu, so na ministrstvu pojasnili, da je vzrokov za nastanek Acte več. Med drugim tudi povečanje stopnje piratstva in novih oblik kršitev ter ocena, da na mednarodni ravni obstoječi akti za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine ne ustrezajo več tehnološkemu razvoju in z njimi povezanim novim oblikam kršitev.

V procesu odločitve, da se Slovenija pridruži sporazumu, so sicer po njihovih navedbah sodelovala vsa pristojna ministrstva - poleg ministrstva za gospodarstvo še ministrstvi za finance in za pravosodje - ter Urad RS za intelektualno lastnino, vlada in pristojna odbora državnega zbora.

Ministrstvo: Acta nudi večjo zaščito imetnikom pravic Pred podpisom sporazuma so vladno gradivo o podpisu sporazuma objavili na spletu, ravno tako kot tudi sporočilo za medije po obravnavi na seji vlade septembra lani. "Nedvomno bomo pred ratifikacijo sporazuma z različnimi komunikacijskimi aktivnostmi o sporazumu in njegovih učinkih tudi nadalje obveščali javnosti," dodajajo.

Na vprašanje, kaj bo uvedba sporazuma v praksi pomenila z vidika državnih organov, podjetij in navadnih uporabnikov, pa odgovarjajo, da Acta ne omejuje uporabe pretoka nepiratskih informacij in gradiv, pač pa nudi večjo zaščito imetnikom pravic. Z vidika državnih organov pa da bo sporazum spodbujal sodelovanje med organi, pristojnimi za uveljavljanje pravic. Države članice se bodo medsebojno obveščale o statistični podatkih in zakonodajnih ukrepih.