Ljudje se ne zavedajo vseh prednosti digitalnega plačevanja

Čeprav je pandemija razgalila številne prednosti digitalizacije in tako močno pospešila njen razmah, še vedno ostajajo številne priložnosti, kjer digitalne tehnologije in na njih temelječi izdelki in storitve še niso dosegle vseh svojih potencialov.

Eno od teh področij so tudi finančne storitve, predvsem načini plačevanja. S tem namenom je korporacija Visa konec februarja predstavila program Slovenija plačuje digitalno, skupno pobudo in program plačilne hiše Visa in partnerskih bank, katerega namen je spodbuditi digitalna plačevanja in s tem digitalno družbo v Sloveniji. Prek posebnih ugodnosti za začetek kartičnega poslovanja naslavljajo poslovne subjekte vseh oblik in velikosti, ki v zadnjih 12 mesecih niso sprejemali kartičnih plačil.

Ob uvedbi tega programa smo se o stanju digitalnih plačevanj v Sloveniji, še neizkoriščenih prednostih in obetih za nadaljnjo digitalizacijo plačevanj ter drugih sorodnih temah pogovarjali z direktorico družbe Visa za Slovenijo.

"Po podatkih Evropske centralne banke je Slovenija med državami, ki so najbolj vezane na gotovino tako med prodajalci kot med kupci. Na prodajnih mestih je kar 60 odstotkov transakcij fizičnih oseb opravljenih gotovinsko." Foto: Bojan Puhek

Ali je Slovenija dežela gotovine, plačilnih kartic ali naprednih digitalnih plačevanj?

Po podatkih Evropske centralne banke je Slovenija med državami, ki so najbolj vezane na gotovino tako med prodajalci kot med kupci. Na prodajnih mestih je kar 60 odstotkov transakcij fizičnih oseb opravljenih gotovinsko, kar Slovenijo uvršča na neslavno tretje mesto v Evropski uniji po uporabi gotovine.

Kako lahko Slovenija to spremeni?

Pri Visi menimo, da bi morali biti pri oblikovanju plačilnega ekosistema v Sloveniji usmerjeni v tri ključna področja: stalno inoviranje na področju plačil z namenom pospeševanja digitalnih plačil, v zagotovitev širitve mreže ponudnikov oziroma lokacij, kjer je mogoče plačati s karticami, ter v prizadevanje, da bodo prednosti digitalnega poslovanja in plačevanja razumeli vsi segmenti potrošnikov. Da to dosežemo, pa je izjemno pomembno finančno opismenjevanje prebivalstva, bodisi potrošnika bodisi podjetnika, trgovca, zato veliko damo na to.

Raziskave so pokazale, da se po uvedbi sprejemanja digitalnih plačil prihodki podjetij v povprečju povečajo za osem odstotkov. Kakšne so prednosti digitalnega plačevanja?

Ljudje se tega ne zavedajo, a dejstvo je, da digitalno plačevanje prinaša koristi državi, gospodarstvu, ponudnikom blaga in storitev ter nenazadnje vsakemu od nas – potrošnikom, saj krepimo konkurenčno okolje ter se postavljamo ob bok digitalno zrelejšim trgom. Poleg tega, da so za potrošnike in trgovce priročna in učinkovita, lahko digitalna plačila vladam pomagajo doseči napredek pri uresničevanju številnih politik, vključno z gospodarsko rastjo in zmanjšanjem obsega sive ekonomije.

Kje so največje priložnosti za krepitev digitalnega plačevanja?

V Sloveniji smo v zadnjih letih med mikropodjetji in malimi podjetji videli solidno rast števila ponudnikov blaga in storitev, ki sprejemajo tudi kartična plačila. A potencial za širitev mreže ponudnikov, ki sprejemajo digitalna plačila, je še vedno velik. Pri Visi glede na javno dostopne podatke ocenjujemo, da je v Sloveniji k sprejemanju digitalnih plačil mogoče nagovoriti kar okoli 56 tisoč mikropodjetij, malih in srednje velikih podjetij ter samostojnih podjetnikov. To je izjemna številka ponudnikov blaga in storitev, kjer potrošnik nima možnosti izbire, kako bo plačal.

"Poleg tega, da so za potrošnike in trgovce priročna in učinkovita, lahko digitalna plačila vladam pomagajo doseči napredek pri uresničevanju številnih politik, vključno z gospodarsko rastjo in zmanjšanjem obsega sive ekonomije." Foto: Bojan Puhek

Kakšna je, če sploh, vloga držav pri teh prizadevanjih?

V Visi verjamemo, da je vloga vlad pri usmerjanju tega razvoja na digitalnem področju, vključno z omogočanjem inovativnih tehnologij in plačilnih metod ter zagotavljanjem polnega dostopa potrošnikov do različnih plačilnih možnosti, ključna za napredek in vzpostavitev odprtega in dostopnega okvira za celoten plačilni ekosistem.

Ali so kje po Evropi vlade že pokazale kakšne tovrstne rezultate?

Da digitalna plačila prinašajo koristi vsem in jih je vredno spodbujati, kažejo tudi poteze mnogo evropskih vlad, ki so v zadnjih letih z zakonodajo uvedle ukrepe za pospešitev sprejemanja digitalnih plačil. Zakone o obveznem sprejemanju digitalnih plačil so uvedle Italija, Belgija, Ciper, Grčija, Romunija in druge države.

Kako se to konkretno vidi v posameznih državah?

V Belgiji so od julija 2022 dolžni svojim strankam ponuditi možnost plačila z vsaj enim elektronskim plačilnim sredstvom. V Belgiji pojem trgovci razumejo zelo široko: vsa podjetja se morajo zavezati, stranke pa morajo imeti možnost elektronskega plačila. Trgovci lahko izbirajo, katero vrsto digitalnega plačila (POS-terminal, aplikacija ipd.) bodo ponudili, strankam pa digitalnih plačil ne smejo dodatno zaračunati. Kazni za tiste trgovce, ki tega ne bi upoštevali, znašajo do deset tisoč evrov.

"V Sloveniji smo v zadnjih letih med mikropodjetji in malimi podjetji videli solidno rast števila ponudnikov blaga in storitev, ki sprejemajo tudi kartična plačila. A potencial za širitev mreže ponudnikov, ki sprejemajo digitalna plačila, je še vedno velik." Foto: Bojan Puhek

Grčija je obveznost sprejemanja digitalnih plačil uvedla že leta 2016 v času finančne krize. V obdobju treh let so obveznost sprejemanja digitalnih plačil razširili na velik del trgovinske in storitvene dejavnosti. Leta 2019 so uvedli tudi obveznost razkritja podatkov o izdanih računih za ponudnike plačilnih storitev, poleg tega so za davčne zavezance uvedli dolžnost plačevanja vsaj dela izdatkov z digitalnimi plačili in možnost, da račune za zdravstvene storitve uveljavljajo kot davčno olajšavo, če so plačilo opravili brezgotovinsko.

V Italiji so brezgotovinska plačila dolžni sprejemati vsi "subjekti, ki opravljajo dejavnost prodaje izdelkov in opravljanja storitev za končne stranke", vključno z odvetniki, notarji in zdravniki, pa tudi na primer vodovodarji. Če poslovni subjekt ne sprejme plačila kateregakoli zneska s plačilno kartico, tvega 30 evrov kazni, povečane za štiri odstotke od vrednosti transakcije, za katero so sprejem plačila zavrnili. Za spodbujanje obveznega sprejemanja digitalnih plačil se je Italija leta 2021 odločila za sistem pozitivnega spodbujanja z loterijo računov. V njej sodelujejo tako potrošniki kot poslovni subjekti, imajo tedenske, mesečne in letne nagradne sklade, srečko pa predstavlja vsak digitalno plačani račun, višji od enega evra.

Video: Še več primerov dobrih praks krepitve digitalnih plačevanj iz drugih evropskih držav

Kaj so najbolj otipljive prednosti digitalnega plačevanja za podjetja?

Uvedba digitalnih plačil v malih in srednje velikih podjetjih ima lahko velik učinek. Raziskave so pokazale, da se po uvedbi sprejemanja digitalnih plačil prihodki podjetij v povprečju povečajo za osem odstotkov. Mikropodjetja, majhna in srednje velika podjetja predstavljajo skoraj 99 odstotkov vseh podjetij v Sloveniji. Po podatkih statističnega urada so leta 2019 ta podjetja zaposlovala 40 odstotkov vseh zaposlenih in ustvarila tudi največjo dodano vrednost, 38,8 odstotka.

Kaj pa za trgovce?

Digitalna plačila povečajo varnost trgovcev in njihovih strank, saj zmanjšajo tveganje kraje. Omogočajo tudi razvoj spletnega in mobilnega poslovanja, trgovcu pomenijo zagotovilo, da bo plačilo res prejel, potrošniku pa dodatno varstvo, saj kartični sistem potrošniku daje še dodatna varovala poleg potrošniške zakonodaje. Trgovcem lahko digitalna plačila prinesejo tudi povečanje prihodkov prek večjih vrednosti transakcij, pogostejših transakcije in večjega obsega prodaje, nezanemarljiva prednost je tudi poenostavljeno upravljanje in knjiženje digitalnih/kartičnih transakcij, ki bi podjetnike lahko spodbudila k digitalni prisotnosti.

Za države?

Za vlade digitalna plačila pomenijo nižje operativne stroške, manj odtekanja denarja in izboljšane postopke izplačevanja transferjev, kar vse povečuje učinkovitost poslovanja države, zmanjšuje stroške, povezane z obdelavo in distribucijo gotovine, ter preprečuje goljufije. Elektronska plačila davkov na splošno podpirajo preglednost in odgovornost vlad. Nedvomno pa so elektronska plačila tudi ključna za napredek na področju finančne vključenosti prebivalstva.

"Digitalna plačila povečajo varnost trgovcev in njihovih strank, saj zmanjšajo tveganje za kraje. Omogočajo tudi razvoj spletnega in mobilnega poslovanja, trgovcu pomenijo zagotovilo, da bo plačilo res prejel, potrošniku pa dodatno varstvo, saj kartični sistem potrošniku daje še dodatna varovala poleg potrošniške zakonodaje."

Obsežna digitalizacija plačil odpira veliko novih priložnosti za kibernetske kriminalce …

Da, vse to zahteva znatne in stalne naložbe v kibernetsko in operativno odpornost. Pri Visi smo v zadnjih petih letih skoraj devet milijard evrov vložili v izboljšanje in zavarovanje naših ključnih tehnoloških platform. To je pomagalo preprečiti goljufije v plačilnem omrežju Visa v vrednosti približno 24 milijard evrov letno. In prav zaradi tega je globalni plačilni ekosistem za trgovce in potrošnike varnejši.

Kako je pandemija covid-19 vplivala na razumevanje in sprejemanje digitalnih načinov plačevanja?

Pandemija je med drugim nedvomno spremenila tudi panogo plačil. V času pandemije je digitalna preobrazba tekla pospešeno v vseh sektorjih, tudi v trgovini. Potrošnja se je preoblikovala tako na spletu kot v realnem svetu. Ker je v času pandemskih ukrepov spletno nakupovanje postalo edina možnost poslovanja in preživetja, so se prilagodila celo podjetja, ki so pred tem poslovala izključno fizično. Tudi v fizičnih trgovinah so prepoznali vrednost brezstičnega plačevanja, ki je le še raslo. Opazovali smo lahko, kako se je v časovnem obdobju le nekaj mesecev zgodil digitalni napredek, ki običajno traja več let. Vedenje potrošnikov in poslovnega sveta se je digitaliziralo trajno in jasno je, da se bo trend nadaljeval.

"V času pandemije je digitalna preobrazba tekla pospešeno v vseh sektorjih, tudi v trgovini." Foto: Bojan Puhek

Kaj je poglavitni razlog za slovensko zadržanost do kartic in novih načinov plačevanja? Strah, neznanje, visoki stroški, nekaj drugega?

Sodeč po ugotovitvah lanske raziskave družbe Visa o digitalnem plačevanju lahko rečemo, da so slovenski potrošniki pripravljeni na nove načine plačevanja, zato morajo biti prizadevanja tržne industrije usmerjena v uvajanje preverjenih rešitev. Pomemben podatek te raziskave je, da se je kar 37 odstotkov vprašanih znašlo v situaciji, ko niso mogli plačati s plačilno kartico, ker mesto nakupa ni imelo POS-terminala. Hkrati je raziskava tudi pokazala, da večina potrošnikov, tudi Slovencev, pri digitalnem plačevanju ceni hitrost in priročnost. Hitrost je navedlo 53 odstotkov potrošnikov, udobje 50 odstotkov, varnost pa 30 odstotkov vprašanih. Slovenski trg je v zadnjih letih že doživel obetavno rast števila POS-terminalov in omogočanja e-trgovine (desetodstotna povprečna rast v zadnjih treh letih). Potencial za širitev mreže spremnih mest za digitalna plačila med mikropodjetji in malimi podjetij v Sloveniji pa je kljub solidni rasti v zadnjih letih še vedno velik.

Kako pa vaša hiša prispeva h krepitvi digitalnih plačil?

S programom Slovenija plačuje digitalno, ki bo trajal tri leta, bomo skupaj s partnerskimi bankami pomagali Slovenijo še bolj približati digitalni družbi, mikropodjetjem in malim podjetjem bomo pomagali pri rasti poslovanja, tako podjetjem kot potrošnikom pa bomo omogočili izbiro načina plačevanja in poslovanja. Ponudniki blaga in storitev, predvsem mikropodjetja in mala podjetja, bodo imeli možnost najmanj devetmesečne brezplačne uporabe POS-terminala. Vabilo je odprto vsem ponudnikom blaga in storitev, ki se lahko programu pridružijo kadarkoli v prihodnjih treh letih in brez stroškov preizkusijo, kakšne koristi lahko njihovemu poslu prinese sprejemanje digitalnih plačil.

Kako se ta prizadevanja skladajo z Nacionalno strategijo za plačilni promet, ki jo je pripravila Banka Slovenije?

Obveznost sprejemanja vseh ustreznih plačilnih sredstev, vključno z digitalnimi plačilnimi sredstvi, za vse ali pa le določene vrste ali segmente poslovnih subjektov je politika, ki so jo že uvedle številne države. Prizadevamo si, da bi imeli potrošniki izbiro načina plačila, vsak posameznik pa se bo sam odločil, ali bo plačal z gotovino ali s katerim od digitalnih načinov plačevanja. Najnovejša raziskava ECB o odnosu potrošnikov v evroobmočju do plačevanja je vsekakor pokazala, da se je trend prehajanja k elektronskim plačilnim sredstvom in plačevanju s karticami še pospešil. Kartice veljajo za hitrejše in preprostejše za uporabo. Poleg tega zmanjšujejo potrebo po prenašanju velikih količin gotovine.

Ali ste tudi sodelovali oblikovanju te strategije?

Naši predstavniki so tesno sodelovali v delovni skupini za pripravo načrta za boj proti sivi ekonomiji v Sloveniji. Visa je prispevala svoje strokovno znanje in izkušnje, pridobljene na drugih trgih, kar jo še dodatno utrjuje v prepričanju, da bi bili predvideni ukrepi učinkoviti tudi v Sloveniji.

"Najnovejša raziskava ECB o odnosu potrošnikov v evroobmočju do plačevanja je vsekakor pokazala, da se je trend prehajanja k elektronskim plačilnim sredstvom in plačevanju s karticami še pospešil." Foto: Srdjan Cvjetović

Velikokrat slišimo, da splošna finančna pismenost ni zadostna in da predvsem ne sledi razvoju – kdo bi moral poskrbeti za finančno opismenjevanje? Ali bi to morali vključiti tudi v izobraževalne programe?

Banka Slovenije opozarja na raziskavo iz leta 2019 Finančna pismenost odraslih v Sloveniji, ki prikazuje, da je raven finančne pismenosti v Sloveniji na dokaj nizki ravni, in na pomanjkanje javnih, neodvisnih izobraževalnih programov za krepitev finančne pismenosti. Digitalna plačila predstavljajo vstopno točko za finančno vključevanje – pogosto predstavljajo prvi formalni finančni produkt, ki ga posameznik uporabi.

V Visi z veseljem delimo svoje tehnično strokovno znanje in globalna spoznanja o razvoju finančnega sistema, digitalni tehnologiji, industrijskih standardih, predpisih in politikah ter tako pomagamo izboljšati spodbudno okolje. Verjamemo, da lahko še tesnejše sodelovanje vseh vodilnih predstavnikov plačilnega ekosistema v Sloveniji s krepitvijo ozaveščanja in izobraževalnimi kampanjami pripomore k boljši finančni pismenosti.