Četrtek, 10. 7. 2025, 4.00
1 dan, 3 ure
Kriminalca iz Rusije so uporabili za zločinsko operacijo v Sloveniji
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,46
Goljufi si slovenske uporabnike in uporabnice prizadevajo prepričati, da je to človek, ki jim je ukradel denar.
Slovenskim uporabnikom in uporabnicam družbenih omrežij Facebook in Instagram se v zadnjih tednih prikazujejo objave s policijsko fotografijo kriminalca, domnevnega prevarantskega posrednika, ki naj bi tudi slovenske žrtve opeharil za več kot dva milijona evrov. Obstajal naj bi tudi seznam oškodovanih ljudi, ki lahko svoj denar dobijo nazaj, če sledijo spletni povezavi v objavi. Ta vodi do spletne strani izmišljene odvetniške družbe, ki je v resnici le krinka za tako imenovano dvojno prevaro. Kdor je v investicijski goljufiji že kdaj izgubil denar, v primeru sledenja navodilom za domnevno povračilo naložbe tvega, da ga bo izgubil še več.
Kaj je dvojna prevara?
Tako imenovana dvojna prevara se je začela pojavljati v zadnjem letu, njene tarče pa so osebe, ki so že bile opeharjene v najrazličnejših investicijskih spletnih goljufijah.
Prevaranti namreč merijo na obupane posameznike in posameznice, ki so že tako rekoč izgubili upanje, da bodo še kdaj videli sredstva, vložena v dobesedno črno luknjo.
Primer oglasov na Facebooku in Instagramu, za katerimi se skriva t. i. dvojna prevara. Objavljajo jih profili, ki so sicer skoraj brez sledilcev in imajo povsem naključna imena, v večini primerov pa jih upravljajo osebe iz jugovzhodne Azije, Pakistana, Maroka.
Ko žrtev vzpostavi stik z goljufi, ki obljubljajo vračilo denarja, najpogosteje prejme telefonski klic domnevnega naložbenega svetovalca, ki jo ali v angleščini ali pa v polomljeni slovenščini začne ali pozivati k novi naložbi, s katero si bo zagotovo povrnila izgubljene evre, ali pa zahteva zgolj plačilo stroškov za obdelavo transakcije prvotne naložbe nazaj na račun ali v kriptodenarnico žrtve. Ta bo v obeh primerih, če spet izvede nakazila, skoraj zagotovo ostala tudi brez tega denarja.
Nova taktika: "To je kriminalec, ki je vzel vaš denar"
Goljufi v ozadju dvojnih prevar so se v preteklih primerih najpogosteje izdajali za organe pregona, kot sta Europol ali Eurojust, oziroma za zelo izkušene naložbene svetovalce in odvetniške družbe.
Tako je tudi tokrat, in sicer se goljufi izdajajo za domnevno skandinavsko odvetniško družbo, a z novo taktiko. Trnek, s katerim potencialne žrtve privabijo na spletno stran, na kateri žrtev vnese podatke za vzpostavitev stika, je plačana objava na družbenih omrežjih Facebook in Instagram s policijsko fotografijo domnevnega prevarantskega posrednika, ki naj bi jih ogoljufal.
Domnevni Aleksej Gromov naj bi žrtvam spletnih prevar ukradel več kot dva milijona evrov.
Oseba na fotografiji je sicer v resnici goljuf in obsojeni kriminalec, a ne prevarantski posrednik, ki je ukradel več kot dva milijona evrov, kot v objavi na družbenih omrežjih trdijo goljufi.
Z vzvratnim iskanjem po fotografijah je namreč mogoče ugotoviti, da gre za 20-letnega goljufa iz Rusije, natančneje mesta Severodvinsk, ki ga je policija v ruski regiji Arhangelsk aretirala aprila lani.
Obtožen je bil, da je po telefonu poklical več upokojencev ter jim sporočil, da so bili njihovi družinski člani udeleženi v hujših nesrečah in da nujno potrebujejo denar za čimprejšnji začetek zdravljenja. Obljubil jim je, da bo po denar poslal kurirja, nato pa se zanj predstavljal kar sam in več žrtev, ki jih je obiskal na domu, da so mu predale denar, oškodoval za milijon rubljev oziroma skoraj 11 tisoč evrov.
Ruske oblasti so proti njemu uvedle kazenski postopek, grozila pa mu je do šestletna zaporna kazen. Ali je že bil obsojen, ni znano.
Ukradli niso le kriminalca, temveč tudi pravnike
Spletna stran, do katere vodi povezava v plačani objavi na Facebooku ali Instagramu, naj bi sicer domnevno predstavljala skandinavsko odvetniško-svetovalno družbo PWS Nordic, podružnico mednarodne odvetniške družbe PWS International.
Tak obrazec, ki zahteva vnos imena, priimka, e-poštnega naslova in telefonske številke, je velik opozorilni znak, da smo pristali na spletni strani goljufov. Zelo pogosto se na isti spletni strani obrazec pojavi še enkrat ali celo dvakrat, kar drži tudi v tem primeru.
Iskanje po spletu sicer razkrije, da podjetje s tem imenom res obstaja, a kot švedsko smetarsko podjetje, ki ima podružnici tudi na Danskem in Finskem. PWS International kot odvetniška družba medtem obstaja le na spletnih straneh goljufov - ob slovenski različici jih obstaja še več v drugih jezikih.
Na spletni strani je navedeno celo, da ima podjetje sedež v Ljubljani, natančneje na naslovu Prešernov trg 3. Pogled na poslovni portal Bizi.si razkriva, da tam ni registrirano nobeno podjetje s tem imenom.
Osebe, ki so na spletni strani predstavljene kot strokovnjaki za povračilo izgubljenega denarja, so prav tako izmišljene. Fotografije domnevnih glavnih svetovalcev so bile ukradene s spletne strani francoske odvetniške družbe August Debouzy.
Lažni strokovnjaki oziroma pravniki
Kot je razvidno, so bile resnične fotografije pravnikov zrcaljene in predelane z orodjem za obdelavo grafike.
To so resnične fotografije odvetnikov, ki so bile ukradene francoski odvetniški družbi in zlorabljene za goljufijo.
Fotografije, ukradene različnim uporabnikom družbenih omrežij, so uporabljene tudi za pohvale domnevnih slovenskih strank podjetja, ki naj bi svoj denar, izgubljen v investicijskih prevarah, dobile nazaj. Gre sicer za zelo pogosto taktiko spletnih goljufov, ki z lažnimi pozitivnimi odzivi uporabnikov storitve pri potencialnih žrtvah poskusijo ustvariti občutek, da gre za spletno stran podjetja, ki je res vredno zaupanja.
So v ozadju goljufi iz Ukrajine?
Kot razkriva naslov URL oziroma naslov spletne strani, na katero smo preusmerjeni, če izpolnimo in potrdimo obrazec za vnos podatkov o oškodovancu - s tem bomo neznano kam sicer poslali svoj e-poštni naslov in telefonsko številko ter se izpostavili potencialnim prihodnjim prevaram -, je v njem navedeno ime naše države, natančneje "sloveniya".
Tako ime Slovenije sicer najpogosteje zapisujejo predvsem v nekaterih slovanskih državah oziroma državah, kjer besede zapisujejo v cirilici. Med njimi so Rusija, Ukrajina in države nekdanje Sovjetske zveze, na primer Azerbajdžan in Kazahstan.
Eno od strani na Facebooku, ki je delila objavo s fotografijo domnevnega prevarantskega posrednika, sicer upravlja več oseb iz Ukrajine in ena iz Velike Britanije, razkriva Facebookovo orodje za preglednost strani.
To sicer ni dovoljšen dokaz, da operacija prevarantov poteka iz Ukrajine, saj lahko goljufi uporabljajo VPN oziroma navidezno zasebno omrežje, ki zakrije njihovo pravo lokacijo. Znano je sicer, da je Ukrajina že nekaj časa eno od evropskih žarišč spletnih prevar, v ozadju pa je pogosto ukrajinsko kriminalno podzemlje, ki deluje v mestih Kijev in Dnipro.
