Nedelja, 9. 12. 2018, 18.00
5 let, 10 mesecev
Končno se je nekdo potopil na dno najslavnejše luknje na svetu
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,83
3
Britanski superbogataš Richard Branson, ki je znan po številnih pustolovskih podvigih, se je pred nekaj dnevi s podmornico kot prvi potopil na dno enega najbolj prepoznavnih svetovnih čudes, Velike modre luknje ob obali srednjeameriške države Belize. Posadka Bransonove podmornice je med več potopi našla odgovor na enega pomembnejših vprašanj o nastanku belizejske znamenitosti.
Izredno prepoznaven črn morski "krog", ki se nahaja sredi belizejskega koralnega grebena, ta je takoj za avstralskim drugi največji na svetu, je že desetletja priljubljeno zbirališče rekreativnih potapljačev, ki raziskujejo njene stene, in lastnikov prestižnih jaht.
Do dna tako imenovane Velike modre luknje, ki je takoj za Zmajevo luknjo v Južnokitajskem morju z okrog 125 metri globine druga najgloblja takšna geološka tvorba na svetu, se do zdaj ni potopil še nihče.
Za prepoznavnost Velike modre luknje je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ogromno naredil francoski pomorščak in raziskovalec morskih globin Jacques Cousteau, ki jo je med drugim označil za eno najboljših potapljaških lokacij na svetu.
Pomemben mejnik v raziskovanju najslavnejše belizejske naravne dediščine je pred nekaj dnevi nato postavil britanski milijarder Richard Branson. Preberite vse o njegovem zelo zanimivem življenju:
Britanski velepodjetnik je v sodelovanju s podjetjem Aquatica Submarines, ki izdeluje podmornice, in Fabienom Cousteaujem, vnukom slovitega francoskega raziskovalca morij Jacquesa Cousteauja namreč opravil več zgodovinskih potopov v belizejsko Veliko modro luknjo.
Oglejte si videoposnetke, ki jih je na Instagramu pred potopom in po njem objavil Richard Branson:
Med dogodkom, ki ga je v živo prenašala televizijska postaja Discovery Channel, so se raziskovalci na čelu z Bransonom in Cousteaujem večkrat tako rekoč dotaknili dna Velike modre luknje in ustvarili tridimenzionalni zemljevid njenega najglobljega dela, posneli pa so tudi številne fotografije.
Nekaj fotografij je na družbenem omrežju Twitter objavil tudi Discovery Channel, ki s Slovenci sicer ne želi deliti reportaže raziskovanja Velike modre luknje, na voljo je namreč samo gledalcem v izbranih državah.
The bottom of the #BlueHole is covered in a billowy silt. Pilot @erika_bergman actually hovers the sub a few inches above this layer to avoid clouding the water and view. #DiscoveryLive pic.twitter.com/qS0DVXHV9V
— Discovery (@Discovery) December 2, 2018
The crew approached multiple "shelves" on their accent from the #BlueHole, yet more proof of the location's Ice Age roots and the vast changes in sea level. #DiscoveryLive pic.twitter.com/KZWFsUKnqO
— Discovery (@Discovery) December 2, 2018
Right now we're seeing proof that the sea levels were once hundreds of feet lower. #DiscoveryLive #BlueHole pic.twitter.com/8FhTBqq7cz
— Discovery (@Discovery) December 2, 2018
We know that the #BlueHole was once a dry cave because stalactites like this can only form on dry land. #DiscoveryLive pic.twitter.com/L5JGygQS7p
— Discovery (@Discovery) December 2, 2018
Zgornja fotografija je še posebej pomembna, saj po mnenju strokovnjakov v Bransonovi odpravi neizpodbitno dokazuje teorijo, o kateri so pretekli raziskovalci Velike modre luknje že razmišljali.
Fotografija prikazuje vhod v enega od podvodnih jamskih sistemov, v katerega je mogoče vstopiti na skorajšnjem dnu Velike modre luknje. Na njej je med drugim tudi stalaktit, kapnik, ki ga najdemo na stropih kraških jam.
Ker lahko stalaktiti nastanejo samo na suhem, to pomeni, da je bila morska gladina pred zelo dolgo časa veliko nižja kot danes.
Pravzaprav je bila tako nizka, da je bila celotna današnja Velika modra luknja velika zevajoča površinska kraška jama oziroma velikanski vhod v podzemni sistem kraških jam. Mogoče je tudi, da je luknja nastala zato, ker se je v obstoječem kompleksu jam vdrl strop.
Modre luknje, kot je belizejska, so po ugotovitvah znanstvenikov sicer nastajale med zadnjo ledeno dobo. Tole je manj znana Zmajeva luknja v Južnokitajskem morju, ki pa je precej globlja od Velike modre luknje ob obali Belizeja.
Kakšen je bil resničen namen Bransonove odprave?
Richard Branson in Fabien Cousteau, ki je sicer okoljski aktivist, sta želela s potopom v najbrž najslavnejšo luknjo na Zemlji v prvi vrsti predvsem opozoriti na prizadevanja za ohranitev oceanov.
Branson namreč vodi in financira številne projekte, s katerimi želi doseči, da bi bilo do leta 2030 pred onesnaževanjem in prekomernim ribolovom zaščitenih 30 odstotkov svetovnih morij.
Branson in Cousteau sta med drugim opozorila tudi na belizejski koralni greben, sredi katerega leži Velika modra luknja. Belizejski koralni greben, sicer drugi največji na svetu, namreč že od devetdesetih let prejšnjega stoletja umira na obroke, glavni vzroki za to pa so vplivi turizma, ribolova in ladijskega prometa.
Preberite tudi:
3