Srdjan Cvjetović

Sreda,
6. 8. 2025,
17.30

Osveženo pred

2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,14

Natisni članek

Natisni članek

toplogredni plini znanost raziskava dinozavri zrak ogljikov dioksid digisvet

Sreda, 6. 8. 2025, 17.30

2 meseca

Fosilni zobje dinozavrov nosijo osupljivo skrivnost iz pradavnine

Kako to, da je bilo v dobi dinozavrov v zraku kar štirikrat več ogljikovega dioksida kot danes?

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1,14
ogljikov dioksid | Raziskave so pokazale, da je pred veliko milijoni let ozračje vsebovalo več ogljikovega dioksida kot danes. | Foto Shutterstock

Raziskave so pokazale, da je pred veliko milijoni let ozračje vsebovalo več ogljikovega dioksida kot danes.

Foto: Shutterstock

Nemški raziskovalci so ugotovili, da je bil v obdobju dinozavrov zrak veliko slabše kakovosti kot danes ali kadarkoli po industrijski revoluciji. Z napredno analizo fosilizirane zobne sklenine so prvič lahko neposredno ugotovili sestavo ozračja izpred več kot sto milijonov let – in rezultati so dih jemajoči. Tudi dobesedno.

Znanstveniki s področja geokemije in geologije z univerze Georg-Augustus-Universität v Göttingenu ter univerze v Mainzu in Bochumu, vse v Nemčiji, so na vzorcih fosilizirane sklenine zob dinozavrov iz Severne Amerike, Evrope in Afrike uporabili novo metodo z uporabo izotopov kisika.

Na razmerje kisikovih izotopov vplivajo spremembe v količinah ogljikovega dioksida v zraku in obseg fotosinteze v rastlinah, kar raziskovalcem omogoča vpogled v ozračje in vegetacijo v obdobju dinozavrov.

Zobje dinozavrov kot nova podnebna kronika

Predvsem so se usmerili na slavnega Tyrannosaurusa rexa in dolgovratega Kaatedocus siberi. Zobna sklenina je primerna zaradi svoje izredne stabilnosti, ki je ohranila kemijske sledi dihanja starodavnih živali.

Fosilizirano zobovje Tyrannosaurusa rexa: časovni stroj, ki razkriva podnebne skrivnosti pradavnih časov. | Foto: Shutterstock Fosilizirano zobovje Tyrannosaurusa rexa: časovni stroj, ki razkriva podnebne skrivnosti pradavnih časov. Foto: Shutterstock

Do zdaj so paleoklimatologi pri proučevanju nekdanjega podnebja večinoma uporabljali morske sedimente ali prstne karbonate, a te metode niso najbolj zanesljive. Nova metoda z analizo zobne sklenine omogoča vpogled v kopenske ekosisteme in podnebje na popolnoma nov način.

Od kod ves ta ogljikov dioksid, če ni bilo tovarn in prometa?

Ugotovili so, da so dinozavri dihali zrak z bistveno višjo koncentracijo ogljikovega dioksida, kot ga imamo danes. V poznem jurskem obdobju, to je pred 150 milijoni let, je bilo v zraku približno 1.200 delcev ogljikovega dioksida na milijon (ppm), kar je štirikrat več kot pred industrijsko revolucijo.

Še v pozni kredi, tik pred izumrtjem dinozavrov, je bilo ogljikovega dioksida še vedno 750 ppm, približno dvakrat več kot danes. Kaj bi bil razlog za take, predvsem najvišje količine ogljikovega dioksida, ko še ni bilo industrije in njenih toplogrednih izpustov? Najverjetneje veliko intenzivnejša dejavnost vulkanov.

Dihanje ni bilo lahko, a rastlinam je šlo odlično

Ugotovili so, nekoliko presenetljivo, da je bila v obdobju dinozavrov globalna fotosinteza dobrega dvakrat obsežnejša kot danes. Več ogljikovega dioksida v zraku je ob več fotosinteze omogočalo bujno rast vegetacije tako na kopnem kot v vodi, kar je pomembno vplivalo na takratno podnebje in ekosisteme. Ta ugotovitev nakazuje, da je bilo ozračje verjetno tudi toplejše kot danes.

Več ogljikovega dioksida je pomenilo tudi več fotosinteze in bujne vegetacije. Fotografija je simbolična. | Foto: Shutterstock Več ogljikovega dioksida je pomenilo tudi več fotosinteze in bujne vegetacije. Fotografija je simbolična. Foto: Shutterstock

"Zobje dinozavrov so ohranili zgodbo Zemljine atmosfere. Končno jo znamo brati," je povedal vodilni avtor študije dr. Dingsu Feng. Tako smo prebrali, da bi pred milijoni let najverjetneje dihali veliko težje kot danes, čeprav je v današnjih časih zrak marsikje daleč od idealnega ali celo sprejemljivega za zdravje.

Raziskavo so financirali v okviru programa LOEWE ministrstva za znanost, raziskave, umetnost in kulturo nemške zvezne države Hessen, rezultate pa so objavili v znanstveni reviji Proceedings of the National Academy of Sciences (PNAS).