Kako najmlajše navdušiti za poklice prihodnosti #video

Poklice s področja naravoslovja in tehnologije (STEM: Science, Technology, Engineering, Mathematics) je najmlajšim najbolje predstaviti prek interaktivnih delavnic, na katerih lahko tako oni sami kot njihovi učitelji preizkusijo značilnosti teh poklicev ter se seznanijo s prednostmi in dosežki digitalizacije, so prepričani v Digitalnem središču Slovenije.

Uspešne zgodbe so prepričljive

Med predavatelji in razstavljavci delavnic, združenimi v program Spoznajmo tehnologijo in poklice prihodnosti, so tako tudi strokovnjaki iz uspešnih podjetij na tem področju. Udeležene učence in dijake, pa tudi njihove učitelje bodo spodbujali k uporabi naprednih in zahtevnih tehnologij, kritičnemu razmišljanju, ustvarjalnosti ter prenosu in izmenjavi znanj, idej in veščin.

Program so oblikovali v sodelovanju s slovenskimi univerzami in drugimi deležniki, kot so raziskovalne ustanove in tehnološka podjetja (med njimi je tudi Telekom Slovenije), ki želijo skupaj promovirati poklice prihodnosti in si zagotoviti mlade navdušence, ki bodo ubrali zahtevno, a hvaležno pot do strokovnjakov naravoslovja in tehnologije.

Od umetne inteligence do digitalne preobrazbe

Vsebine dogodkov bodo sledile mesečnim temam, skladno s programom Digitalnega središča Slovenije, stičišča za spodbujanje digitalizacije, ki so ga ustanovili ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. Ta mesec tako poglobljeno namenjajo umetni inteligenci, v prihodnjih mesecih pa se bodo med temami zvrstile 5G in kibernetska varnost, digitalna preobrazba ter "Industrija 4.0" in robotika.

Direktorica Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenia) Katja Mohar Bastar Foto: Bojan Puhek

Čeprav je bilo prvotno mišljeno, da bi Digitalno središče Slovenije delovalo le med šestmesečnim predsedovanjem, jih pozitivne izkušnje navdihujejo, da bi na tej poti ostali tudi v prihodnje.

Mladi naj bodo soustvarjalci, ne zgolj uporabniki

"Raziskava našega Digitalnega inovacijskega stičišča Slovenije (DIH Slovenia) je pokazala, da vsakega inženirja čaka pet delovnih mest v gospodarstvu, prav tako vemo, da je nenehen razvoj potreben tudi na akademski ravni," je povedala direktorica Katja Mohar Bastar. "Ker je Digitalno središče Slovenije namenjeno tehnologiji za ljudi, bi želeli možnosti, ki jih ponuja, izkoristiti tudi za ozaveščanje mladih, da postanejo soustvarjalci nove tehnološke realnosti in ne zgolj uporabniki, ki vse preveč časa uporabljajo različne aplikacije, družbena omrežja in igrajo računalniške igrice."

Vsebine dogodkov bodo sledile mesečnim temam, skladno s programom Digitalnega središča Slovenije, stičišča za spodbujanje digitalizacije, ki so ga ustanovili ob slovenskem predsedovanju Svetu Evropske unije. Foto: Bojan Puhek

Zaradi nezadostne digitalne preobrazbe Slovenija drsi navzdol

"Z realnimi zgledi mladih inženirjev poskušamo mladim približati, kaj inženirstvo sploh je, in prižgati iskrice v njihovih očeh. Delamo ustvarjalce, ne le uporabnikov tehnologij," je o programu povedala Metka Škofic, urednica projekta Inženirke in inženirji bomo. Ta, kot pravi, "že deset let navdušuje mlade za inženirstvo, tehnologije in inovativnost po slovenskih gimnazijah in srednjih šolah".

Slovenija namreč ni izkoristila možnosti, ki jih ponujajo digitalizacija, naravoslovje in napredne tehnologije. Letos smo na lestvici konkurenčnosti med 64 državami padli na 40. mesto, prav nezadostna digitalna preobrazba je bila eno od meril, ki je Slovenijo na tej lestvici potisnilo navzdol.

"Z realnimi zgledi mladih inženirjev poskušamo mladim približati, kaj inženirstvo sploh je, in prižgati iskrice v njihovih očeh. Delamo ustvarjalce, ne le uporabnikov tehnologij." Foto: Bojan Puhek

Prek navidezne in obogatene resničnosti do poklica prihodnosti

Med vsebinami, ki so jih danes lahko spoznali bodoči "STEM-ovci", so napredne metode izobraževanja, prepletanje novih tehnologij in umetnosti, aplikacije, ki prek računalniškega vida pomagajo pri vsakdanjih opravilih, in zagotavljanje pravilnega izvajanja terapije z zdravili.

"Predstavljamo najnovejšo pridobitev vzorčnega mesta: online platformo za izobraževanje in usposabljanje s pomočjo tehnologij navidezne (VR) in obogatene resničnosti (AR)," je povedal Erik Kapfler iz projekta Vzorčno mesto Velenje. "S to platformo predstavljamo tudi poklic prihodnosti, to je XR-razvijalec, razvojnik v interaktivnih izkušnjah v virtualnem prostoru, hkrati pa razvijalca opreme XR-tehnologij, kar je zelo privlačno za uporabo v industriji."

Med vsebinami, ki so jih danes lahko spoznali bodoči "STEM-ovci", so napredne metode izobraževanja, prepletanje novih tehnologij in umetnosti, aplikacije, ki prek računalniškega vida pomagajo pri vsakdanjih opravilih, in zagotavljanje pravilnega izvajanja terapije z zdravili. Foto: Bojan Puhek

Priprava otrok na izzive prihodnosti

"KONS-park je del projekta KONS za neformalno izobraževanje in razvoj kapacitet, znotraj katerega potekajo številne aktivnosti oziroma delavnice, na presečišču znanosti, umetnosti in novih tehnologij," je pojasnila Petra Vanjič iz Zavoda Kersnikova.

"Teme črpamo iz intermedijskih umetniških del, ki tematizirajo sodobnost in družbo, ter na ta način spodbujamo razvoj veščin, kot so delo z drugimi, ustvarjalnost, inovativnost, prevzemanje iniciative, finančna pismenost, vizija in podobno – vse za pripravo otrok na izzive prihodnosti."

Letos smo na lestvici konkurenčnosti med 64 državami padli na 40. mesto, prav nezadostna digitalna preobrazba je bila eno od meril, ki je Slovenijo na tej lestvici potisnilo navzdol. Foto: Bojan Puhek

Biometrija namesto ključev in kartic

"V Laboratoriju za računalniški vid se ukvarjamo z rešitvami, temelječimi primarno na biometriji, kar vključuje prepoznavo oseb in s tem povezanih aplikacij," je delo v tem laboratoriju Fakultete za računalništvo in informatiko na Univerzi v Ljubljani predstavil Žiga Emeršič.

"V Digitalnem središču Slovenije smo predstavili nekaj aplikacij, kar med drugim vključuje sistem za zaznavo pravilnega nošenja mask ter zaznavo obrazov, oči in uhljev, ki se lahko uporabljajo pri biometrični razpoznavi. Mladim na ta način pokažemo, kaj računalniki dejansko zmorejo poleg vsakodnevne uporabe za zabavo in komunikacijo, ter jih motiviramo, da se tudi sami preizkusijo v programiranju."

"Ker je Digitalno središče Slovenije namenjeno tehnologiji za ljudi, bi želeli možnosti, ki jih ponuja, izkoristiti tudi za ozaveščanje mladih." Foto: Bojan Puhek

Umetna inteligenca za optimalno zdravljenje

Pri iskanju priložnosti za povezovanje s slovenskimi profesorji v tujini lahko pomaga organizacija ASEF (American Slovenian Education Foundation). "Tako lahko mladi spoznajo načine dela v tujini in pridobijo dragocene izkušnje, ki jih potem prinesejo nazaj v Slovenijo," pravi Lara Jerman, ki je danes v Digitalnem središču Slovenije predstavila, kako je mogoče z umetno inteligenco poskrbeti za pravilno dodelitev pravega zdravila vsakemu bolniku.