Petek, 30. 10. 2020, 16.07
4 leta
Novi izzivi za obvladovanje pandemije na severni polobli
Kaj za širitev bolezni covid-19 prinaša zima
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,80
4
V zimskem času preživimo več časa v zaprtih prostorih, kar brez vzdrževanja primerne razdalje predstavlja povečano tveganje za širitev bolezni covid-19.
Nova raziskava je med drugim pokazala, da je za čim boljše obvladovanje epidemije covid-19 v prihajajočem zimskem času zelo pomembno še bolj skrbeti za še večjo razdaljo od drugih ljudi oziroma čim doslednejše izogibanje stikom na razdalji, manjši od šest metrov.
Nova Zelandija in Avstralija sta se, kot kaže, vsaj začasno izmuznili iz primeža pandemije bolezni covid-19, medtem ko je v večjem delu sveta stanje ravno nasprotno. Število obolelih nezadržno raste, bolnišnice se polnijo.
Pri nekaterih dejavnostih imajo kapljice iz dihalnih poti veliko daljši doseg kot pri mirnem dihanju.
Čeprav covid-19 ne kaže tako izrazito sezonskega značaja kot gripa, ki razsaja skoraj izključno v zimskem času, ni zanemarljivo dejstvo, da Avstralija in Nova Zelandija, ki ležita na južni polobli, prehajata iz zime prek pomladi v poletje, medtem ko naša celina, skupaj z največjim delom Azije in Severno Ameriko, stopa vedno globlje v jesen na svoji poti v zimo.
Kaj torej ta sprememba letnega časa pomeni za nadaljnji potek pandemije in njeno obvladovanje na našem koncu sveta?
Zimski način življenja bolj tvegan za okužbo
Predvsem nove izzive, nakazuje študija, ki tako potrjuje neprijazne številke o bolezni covid-19, ki se vrstijo vsak dan. Nižje temperature so namreč zelo ugodne za obstoj virusa, prinašajo pa tudi druge bolj sezonske bolezni, s katerimi se bo naš imunski sistem ravno tako moral spopadati.
Vpliv temperature in vlažnosti na širitev kapljic in aerosola
V zimskem času se precej spreminja tudi naš način življenja. Krajši dnevi, več padavin, nižje temperature, manj dopustov – vse to so razlogi, da se v zimskem času pogosteje zadržujemo med štirimi stenami in veliko manj na svežem zraku, kar ravno tako povečuje verjetnost okužbe. Toliko bolj, če pozabimo redno in premišljeno prezračevanje prostorov, predvsem domačih, kjer se deloma zaradi objektivnih okoliščin, deloma zaradi preventivnih ukrepov, ki skušajo preprečiti zlom zdravstvenega sistema ob sunkoviti rasti števila potrebnih bolnišnične oskrbe, vedno bolj zadržujemo.
Izjemno hitra širitev je velik glavobol
Ob številnih utemeljenih in še bolj številnih neutemeljenih razpravah, kako se virus sars-cov-2 primerja z drugimi virusi, ki napadajo naše dihalne poti, je vsaj eno dejstvo neizpodbitno: povzročitelj bolezni covid-19 je izjemno uspešen pri svoji širitvi, pri prehodu z enega gostitelja na drugega.
Če jih ne zadržimo s kihanjem in kašljanjem v robec ali komolec, bodo kapljice, ki so najpogostejši prenašalec virusov, segale zelo daleč.
Ravno to njegovo uspešnost pri širitvi so raziskovalci kalifornijske univerze v Santa Barbari vzeli pod drobnogled. Ugotovili so, da je prevladujoč način njegove širitve različen glede na razmere, v katerih je.
Gripa je zelo sezonska, covid-19 pa žal ne
Na veliko žalost vseh nas se je izkazalo, da bolezen covid-19 za razliko od gripe v poletnem času vendarle ne izgine. Zato so raziskovalci za razumevanje te neprijazne razlike ustvarili različne modele temperature in vlažnosti, s katerimi so posnemali prehode med letnimi časi.
Posebej so se usmerili na razmere v tipičnih zaprtih prostorih in to takšnih, kjer poleg običajnega govora ne potekajo kakšne druge dejavnosti. Kot še pojasnjujejo v znanstveni reviji Nano Letters, so upoštevali, da v teh prostorih ljudje dosledno upoštevajo higieno kihanja in kašlja, torej v robček ali komolec in ne prosto v zrak.
Pomemben dejavnik je tudi vzdržljivost vira okužbe, torej koliko časa je virus prenosljiv, čeprav ni znotraj gostitelja.
Kapljice pridejo dlje, kot si morda mislimo
Eden od najpomembnejših rezultatov je, da imajo dihalne kapljice, ki so nedvomno najpogostejši način prenosa okužbe, daljši doseg, kot je predpisana varna razdalja poldrugega metra ali dveh metrov. Pri nekaterih dejavnosti, na primer petju, pa še veliko več.
V zimskem času, ko vladajo nizke temperature in višja vlažnost, lahko kapljice že ob običajnem govorjenju potujejo tudi do šest metrov od gostitelja, opozarjajo v raziskavi.
Obrati za predelavo mesa zelo verjetna žarišča
Raziskava je pojasnila tudi, zakaj se je po vsem svetu pojavilo veliko število žarišč v obratih za predelavo mesa.
Tam so namreč temperature zelo nizke, kar virusu pomaga preživeti dalj časa, obenem je vlažnost visoka, kar mu pomaga, da se širi na večji razdalji – zagotovo precej večji, kot je med delavci v teh obratih.
Toplo in suho vreme ugodno za delčke virusa v aerosolu
Po drugi strani pa toplo in suho vreme pospeši izparevanje dihalnih kapljic. Takrat se, še poročajo, drobceni delčki virusa pridružijo preostalim delcem v aerosolih, ki nastajajo med govorjenjem, kašljanjem, kihanjem in tudi med mirnim dihanjem.
Ti delci so praviloma manjši od deset mikrometrov in,v zraku lahko preživijo nekaj časa, kar pomeni, da jih lahko vdahnemo. Ali so te količine zadostne za razvoj bolezni in ali je imunski sistem kos takšnim količinam, pa je drugo vprašanje, pri čemer je odgovor odvisen od vsakega posameznika in konkretne situacije.
Pozimi je potrebna še večja varnostna razdalja
Znanstveniki kalifornijske univerze tako sklepajo, da je v poletnem času učinek aerosolnega prenosa lahko pomembnejši, medtem pa je v zimskem času nevarnejši kapljični prenos.
Temu primerno je smiselno razmišljati o prilagojenih zaščitnih ukrepih glede na letni čas in razmere. V mrzlih in vlažnih prostorih je zagotovo treba razmišljati o večji razdalji med ljudmi, v času toplega in suhega vremena pa je smiselno razmišljati o kakovostnejših filtrih v sistemih za prezračevanje oziroma hlajenje prostorov.
Raziskava je prav tako pokazala, da v toplih in vlažnih okoljih, kakor tudi v mrzlih in suhih okoljih ni pomembnejše razlike med prenosom prek kapljic in prenosom prek aerosola, navajajo sodelujoči raziskovalci.
4