Srdjan Cvjetović

Torek,
19. 11. 2013,
14.26

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4

Natisni članek

Natisni članek

splet strpnost Hrvaška referendum družina

Torek, 19. 11. 2013, 14.26

8 let, 7 mesecev

Jutarnji list razgalil najbolj sovražne spletne komentatorje

Srdjan Cvjetović

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue Green 4
S tem ko jih izpostavljajo, opozarjajo na nestrpnost in sovraštvo, ki je morda bližje, kot si marsikdo misli.

Med izpostavljenimi avtorji prevladujejo mladi moški, ki pogosto slovnično nepravilno, a praviloma s kletvicami, grožnjami in vulgarnostmi žalijo in napadajo vse, ki jih imajo za drugačne. Nenavadna poteza uredništva hrvaškega časnika je del kampanje Naprej (Naprijed), ki poteka predvsem prek Facebooka, njen slogan pa je Ne morete nas toliko siliti nazaj, kolikor mi želimo naprej. Ko ni šlo več, so komentarje na net.hr ukinili Že pred dvema tednoma se je zaradi plazu nesprejemljivih spletnih komentarjev portal net.hr odločil za najbolj radikalno potezo: povsem so ukinili neposredno vnašanje in objavljanje spletnih komentarjev. Pred očitki, da s tem zavirajo dvosmernost internetne komunikacije, se zagovarjajo s trditvijo, da je 95 odstotkov komentarjev pod dopustno mejo komunikacijskega minimuma, za preostalih pet odstotkov pa so vendarle pustili odprt zasilni izhod. Bralci lahko namreč prek e-pošte pošljejo svoja mnenja in komentarje, v uredništvu pa jih bodo pregledali in tiste, ki so vredni objave, z veseljem tudi objavili. Referendum še okrepil eksplozijo zavrelih strasti Nestrpnost in agresivnost v spletnih komentarjih sta se na Hrvaškem v zadnjih tednih bistveno povečali predvsem zaradi bližajočega se referenduma, na katerem bodo volivci odločali, ali je treba v hrvaško ustavo zapisati, da je zakon življenjska skupnost moškega in ženske. Pobudniki in zagovorniki, večinoma iz krogov blizu Cerkvi in desnih političnih strank, menijo, da se s tem varujejo temeljne vrednote zakona in družbe v celoti, nasprotniki pa, da gre za omejevanje pravic drugače mislečih ter manjšin in da zato tako vprašanje sploh ne bi smelo biti predmet referenduma. Hrvaška ustava namreč v 14. členu prepoveduje diskriminacijo, v tretjem pa predpisuje, da je enakost, ki zajema nacionalno enakopravnost, enakopravnost spolov in spoštovanje človekovih pravic, ena od glavnih vrednot ustavne ureditve Republike Hrvaške in temelj za tolmačenje same ustave.