Grška skupnost ustvarila svoj internet

Osrednji del AWMN so strešne antene, prek katerih brezžičnih signali potujejo tudi do tridesetkrat hitreje kot prek omrežja največjega grškega ponudnika internetnih storitev. Priljubljenost AWMN sicer ni omejena le na prestolnico, temveč se širi tudi po otokih v vzhodnem Egejskem morju, kjer je dostop do spleta še vedno zelo negotov. Čeprav uporabnikov še ni na pretek, AWMN postaja pravo internetno vesolje, saj med drugim ponuja dostop do storitvenih portalov, kot je Craigslist, številnih blogov in celo internega iskalnika vsebin.

Razvoj lokalnega grškega spletišča sicer traja že dobrih 11 let, poleg očitne kritike slabe storitve internetnega operaterja pa predstavlja tudi upor državnim oblastem – na zasebnih mrežah, kot je AWMN, so vrednote demokracije v veliki meri namreč nedotaknjene.

Kot vemo, je internet odlično orodje vladajoče elite, ki lahko z manipulacijo najprometnejših komunikacijskih kanalov doseže marsikaj. Med protesti v Egiptu leta 2011 je takratni predsednik Hosni Mubarak ponudnikom internetnih storitev ukazal popolno blokado dostopa do spleta, saj so nezadovoljni državljani shode organizirali kar na Facebooku. Brez interneta je ostalo več kot 17 milijonov uporabnikov. Podoben incident se je isto leto zgodil tudi v San Franciscu, le da so oblasti v upanju na prekinitev protesta začasno onemogočila delovanje mobilnih omrežij.

AWMN je le eno izmed tisočih omrežij, ki so jih iznajdljivi tehnološki entuziasti vzpostavili v krajih, kamor kabli velikih telekomunikacijskih operaterjev ne sežejo. Največja tovrstna mreža, Guifi v ruralnem delu osrednje Španije, ima več kot 21 tisoč članov. Beseda o "zasebnem spletu" se je sicer hitro začela širiti po pred kratkim razgaljeni metodologiji Ameriške agencije za nacionalno varnost (NSA), ki naj bi po besedah Edwarda Snowdna dnevno prefiltrirala vsaj polovico svetovnega spletnega prometa.