Francija bi prepovedala javen Wi-Fi in anonimnost na spletu

Iz dokumentov, ki so jih videli pri francoskem časniku Le Monde, je razvidno, da francosko ministrstvo za notranje zadeve v luči nedavnega terorističnega napada v Parizu išče načine za omejitev prikritih ali težko izsledljivih elektronskih komunikacij. Internetni mrk za milijone Francozov Prvi predlagani ukrep je po pisanju Le Monda prepoved uporabe javnih internetnih dostopnih točk (ali javnega Wi-Fi-ja) v času nacionalnih kriz. Notranje ministrstvo ga utemeljuje z dejstvom, da je, kadar je to treba, težko hitro identificirati uporabnike javnih dostopnih točk, sploh na mestih, kjer je pretok podatkov ogromen, kot na primer v središču Pariza.

Kolateralna škoda takšnega ukrepa bi bila najverjetneje kolosalna. Na javen Wi-Fi se vsakodnevno zanaša na milijone Francozov in tujcev v Franciji. Če bi francoska vlada ukrep podprla z zakonom, bi to pomenilo, da bi vsi ti ljudje brez priročnega načina za dostop do spleta ostali več tednov, celo mesecev. Francoski parlament je po terorističnih napadih v Parizu namreč spremenil zakonodajo in začasno obdobje nacionalne krize podaljšal na tri mesece.

Se bo Francija začela zgledovati po Kitajski? Drugi digitalni varnostni ukrep, ki ga predlaga francosko ministrstvo za notranje zadeve, je blokada anonimnega internetnega omrežja Tor. Ta spletni promet od in do uporabnika šifrira in nekajkrat pošlje prek strežnikov okrog sveta, zato je uporabnik praktično neizsledljiv. Tor je za razkritje elektronskega vohunjenja vlade ZDA med drugim uporabljal tudi Edward Snowden.

Tehnoloških preprek pri nacionalni blokadi Tora bi bilo kar nekaj, saj gre za ohlapno decentralizirano globalno omrežje strežnikov, ki jih upravljajo administratorji prostovoljci. A Francija bi se za pomoč vedno lahko obrnila na edino državo na svetu, ki je blokirala Tor, Kitajsko, in njen Veliki požarni zid, s katerim uspešno izvaja državno internetno cenzuro.

Drugi način za preprečevanje dostopa do omrežja Tor bi bila kriminalizacija njegove uporabe. A ta ukrep bi za sabo povlekel celo vrsto drugih težav, v prvi vrsti vdiranje v zasebnost navadnih državljanov, ki bi jim morali ponudniki internetnih storitev ves čas gledati pod prste. Blokada Tora bi bila tudi nepravična do tistih, ki ga uporabljajo v povsem legitimne namene.

Poleg tega francoske oblasti še nimajo dokazov, da so teroristi napad v Parizu načrtovali s pomočjo Tora. Po do zdaj znanih podatkih so se o poteku ofenzive, ki je vzela 131 življenj, dogovarjali kar prek preprostih sporočil SMS.

Novi zakon bi francoska vlada lahko sprejela že januarja Le Monde poroča, da bi lahko prepoved javnega Wi-Fi-ja in Tora na glasovanju v francoskem parlamentu pristala že januarja 2016. Čeprav Francija velja za eno liberalnejših držav na razvitem Zahodu, se vladna ladja po dogodkih v noči na 14. november nagiba vse bolj v desno, zato ni izključeno, da bo osnutek res postal zakon.