FBI bi hekerje lovil s trojanci, sodišče se ne strinja

Trojanec bi bil v tem primeru orodje agencije FBI, s katerim bi se ta infiltrirala med bite in bajte ter prek njegove spletne kamere posnela fotografije osumljenca in prostora, v katerem je računalnik. Če bi izvedbo prvotnega načrta preprečila odsotnost kukala, bi v poštev prišel algoritem, s katerim bi bil preiskovalcem omogočen dostop do beleženja internetne aktivnosti, lokacije, gesel za spletne strani, vsebine e-pošte in dnevnikov tekstovnega sporočanja ter fotografij in preostalih dokumentov.

Ustavilo se je pri vrhovnem sodniku ameriške zvezne države Teksas Stephenu Smithu, ki takšnega vdiranja v zasebnost, pa čeprav je bila naročnik akcije kar ameriška vlada, ni mogel dovoliti. Glavni razlog za zavrnitev vloge za začetek preiskave je bila popolnoma neznana lokacija domnevnega prestopnika, zaradi česar je bila po mnenju sodnika Smitha ogrožena zasebnost nedolžnih posameznikov – FBI namreč ni mogel izrecno zagotoviti, da bodo identitete oseb, ki jih zločin ne zadeva, so pa blizu storilcu, ostale skrite.

Argumenti, trdni kot skala "Kaj se bo zgodilo, če je računalnik, uporabljen za kazniva dejanja, lociran na javnem mestu, kot so knjižnice, internetne kavarne ali pisarniški prostor, namenjen skupni rabi? Kaj če računalnik uporabljajo sorodniki in prijatelji osebe, odgovorne za nezakonito početje? Kaj če je e-poštni predal pravzaprav last druge osebe, ki ga uporablja v poštene namene, in si ga je osumljenec zgolj izposodil? Kaj če do domnevno kontaminiranega e-poštnega naslova dostopa več z internetom povezanih naprav, ne le računalnik?" je svojo odločitev obrazložil teksaški sodnik.

Glede na vsebino sodne dokumentacije naj bi bil človek, čigar identiteta tako ostaja ugankaenigma, osumljen kršenja ameriških zakonov o računalniški varnosti, bančne prevare in kraje identitete. Vdrl naj bi namreč v e-poštni predal neimenovanega Teksašana in po pridobitvi osebnih podatkov z njegovega bančnega računa v tujino poskušal prenesti precej zajetno vsoto denarja. Zanimivo je sicer, da je bilo med sodnim postopkom razkritih precej podobnosti o moderni FBI-jevi metodologiji nadzora prek spleta. Vsekakor je glede na leto 2007, ko je javnost prvič dosegla informacija, da FBI operira s spywarom (programskim orodjem, ki brez vedenja lastnika računalnika rudari za podatki vseh vrst), zmožnim pridobitve IP-jev, naslovov obiskanih spletnih strani in podobno občutljivih informacij, precej napredovala. Najbolj zanimiva novost je seveda vsekakor že omenjena sposobnost FBI-jevega orodja, da nedolžno spletno kamero spreobrne v CCTV v malem.

Tovrstni napredni trojanski konji praviloma sicer niso razviti znotraj agencij, temveč pridobljeni od zunanjih virov. Med bolj znanimi podjetji, ki svoje usluge ponujajo vladnim službam, je znamenita britanska skupina Gamma. Ta se je lani zaradi svojega trojanca FinFisher, ki ga je uporabljala tudi britanska vlada, namreč znašla na tapeti mednarodnih križarjev za varovanje zasebnosti, neprofitne organizacije Privacy International.