Ponedeljek, 22. 1. 2018, 18.44
6 let, 10 mesecev
Spremembe pri Facebboku: vojna proti senzacionalizmu ali potop majhnih in neodvisnih medijev?
Facebook: "Prednost kakovostnim, zaupanja vrednim novicam"
Svoje namere o preoblikovanju zidu z objavami na Facebooku upravičujejo s "prizadevanji proti senzacionalizmu".
Družbeno omrežje, ki šteje že več kot dve milijardi uporabnikov, bo verodostojnost posameznih medijev ugotavljalo z anketiranjem uporabnikov, je še ob napovedi sprememb zapisal, kakopak na svojem profilu, prvi mož Facebooka Mark Zuckerberg.
Spremembe se bodo postopoma začele uveljavljati že v prihodnjih dneh, tako napovedujejo najprej pri uporabnikih v ZDA. "V današnjem svetu je preveč senzacionalizma, dezinformacij in polarizacije," je še zapisal Zuckerberg. "Družbena omrežja ljudem omogočajo širitev informacij hitreje kot kadarkoli, če pa se teh težav lotimo izrecno, jih bomo na koncu še okrepili."
Facebookova izbira marsikoga ni navdušila
Delež novic, ki se zdaj pojavljajo na zidu z objavami (News Feed), znaša pet odstotkov, po novem pa bo znašal štiri odstotke. Ta ena odstotna točka pomeni zmanjšanje za petino. Poudarek bo, kot je že prej povedal, na vsebinah, ki jih delijo prijatelji in družinski člani.
Družbeno omrežje, ki šteje že več kot dve milijardi uporabnikov, bo verodostojnost posameznih medijev ugotavljal z anketiranjem uporabnikov.
Facebook je bil že v preteklosti tarča nezadovoljstva medijev in zlasti političnih strank, češ da so selektivni pri vsebinah, te izpostavljajo oziroma skrivajo ali celo odstranjujejo. Med glasnejšimi nasprotniki so ameriški republikanci, ki so zaskrbljeni, kot pravijo, zaradi Facebookovega zatiranja vsebin, ki bi bile zanimive za konservativno usmerjene bralce.
Facebook dol, Google gor
Toda napovedane spremembe so slaba novica za vse medije, ki so postali precej odvisni od Facebooka in drugih družbenih omrežij za povečanje vidnosti svojih objav. V šestih državah, kjer so napovedane spremembe poskusno že izvajali (nam najbližji sta Slovaška in Srbija), so mediji opazili stalen in strm upad obiskov, ki je izviral s Facebooka – tudi do polovice ali celo več.
Istočasno pa se na spletnih straneh medijev povečuje delež ogledov, ki prihajajo iz iskalnikov, predvsem Googla.
"Upal sem, da je napaka!"
"Moja država je proti svoji volji postala laboratorij za Facebookov eksperiment o uporabniškem vedenju, neodvisni in neprofitni raziskovalni medij, v katerem sem urednik, pa ena od nesrečnih laboratorijskih miši," je v komentarju za New York Times zapisal Stevan Dojčinović, ko je v svoji domači Srbiji začutil učinke Facebookove nove politike. "Upal sem, da je napaka. Ni bila," je še zapisal in ugotovil, da sprememb niso uveljavljali na plačanih objavah.
Kako bodo lokalne vsebine, ki nimajo dalekosežnejšega in množičnega dosega, našle svoje mesto na družbenem omrežju Facebook? Skrbniki odgovarjajo le, da si bodo še naprej prizadevali zagotavljati "relevantne lokalne vsebine in informacije" v posebnih oddelkih.
Obenem pa so mediji dojeli, da bodo morali narediti svoje domače strani prijaznejše in preglednejše, če bodo želeli (vsaj delno) nadoknaditi izpad, ki jih bo doletel na družbenih omrežij (in če tam ne bodo želeli plačevati za izpostavljanje objav).
O algoritmu skrivnostni
Rezultatov anket o verodostojnosti medijev ne bodo objavljali, a vendarle upajo, da bodo tako dobili še eno merilo za ugotavljanje verodostojnosti medijev, so na vprašanje britanskega medija BBC odgovorili iz Facebooka.
"Rezultatov o zaupanju ne bomo objavljali, ker ti predstavljajo nepopolno sliko, kako se določi položaj vsake posamezne zgodbe na zidu vsakega posameznega uporabnika," so še zapisali v odgovoru.
Kaj pa publikacije, ki so zelo verodostojne, a imajo zelo ozek krog bralcev – na primer znanstvene revije? Ali pa lokalne vsebine, ki nimajo daljnosežnega in množičnega dosega? Pri Facebooku odgovarjajo le, da si bodo še naprej prizadevali zagotavljati "relevantne lokalne vsebine in informacije" v posebnih oddelkih.
Nekatere današnje zvezde bi z novimi Facebookovimi pravili ostale neznanci
Veliki tradicionalni in dobro znani mediji najbrž ne bodo imeli veliko težav z novo Facebookovo politiko, a nastajajoči in manjši mediji bodo gotovo imeli nekaj težav, saj kljub morebitni dosledno verodostojni vsebini ne morejo računati na enako veliko prepoznavnost – vsaj ne v začetku, ko jo najbrž še najbolj potrebujejo.
Analitiki menijo, da nekateri novejši mediji, ki jim je do danes uspelo vzpostaviti svojo veliko prepoznavnost in privabiti široko publiko, z novimi Facebookovimi pravili ne bi nikoli postali to, kar so danes.
1