Matic Tomšič

Torek,
19. 1. 2016,
15.48

Osveženo pred

8 let, 7 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Natisni članek

otroško delo Amnesty International Matic Tomšič

Torek, 19. 1. 2016, 15.48

8 let, 7 mesecev

Da lahko uporabljamo pametne telefone, afriški otroci delajo po 12 ur dnevno

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 0
Številni tehnološki velikani ne morejo zagotoviti, da v njihovih napravah niso uporabljene surovine, pridobljene z izkoriščanjem otroške delovne sile, v poročilu ugotavlja Amnesty International.

Apple, Samsung, Sony in nekaj drugih največjih proizvajalcev elektronike na svetu, pa tudi nekateri avtomobilski koncerni (Daimler, Volkswagen), ne opravljajo osnovnega nadzora virov kobalta, surovine, uporabljene v baterijah pametnih telefonov in električnih avtomobilov.

Kot v najnovejšem poročilu piše organizacija za zaščito človekovih pravic Amnesty International, so svetovni prodaji kobalta sledili do izvora - rudnikov, v katerih v nevarnih razmerah delajo tudi otroci.

Dvanajst ur težaškega dela za en evro Raziskovalci Amnesty International so ugotovili, da kobalt, ki ga v končnih izdelkih uporabljajo tehnološka in avtomobilska podjetja, priteka iz rudnikov v Demokratični republiki Kongo. Ta afriška država izvozi približno polovico svetovne proizvodnje kobalta, rudniki, kjer se surovina pridobiva, pa so znani po nevarnih delovnih razmerah in izkoriščanju otroškega dela, v raziskavi navaja Amnesty. Raziskovalci organizacije AI so med obiskom enega od rudnikov kobalta v DR Kongo na podlagi pričevanja otroških delavcev ugotovili, da delajo tudi po 12 ur dnevno. Za tlako, ki med drugim vključuje prenašanje težkih vreč skalovja in ročno prebiranje rude od neuporabnega kamenja, na dan prejmejo od enega do dveh ameriških dolarjev. Najmlajši otroški delavci so stari samo sedem let.

Večina rudarjev, tudi otroci, dela brez zaščitne opreme, kot so rokavice, obrazne maske ali delovna oblačila. Ves čas so zato izpostavljeni poškodbam in obolenjem kože, dihal, oči. V rudnikih kobalta v DR Kongo je med septembrom 2014 in decembrom 2015 življenje izgubilo 80 rudarjev, a to so le dokumentirani primeri, opozarja Amnesty International. Prikritih nezgod s smrtnim izidom je po njihovem prepričanju še precej več, trupla umrlih rudarjev pa pogosto preprosto ostanejo zasuta v rudniških jaških.

Po ocenah organizacije UNICEF je leta 2014 v rudnikih DR Kongo, tudi tistih, kjer kopljejo kobalt, delalo okrog 40 tisoč otrok.

"Skrajni čas je, da velike znamke prevzamejo odgovornost" "Čeprav milijoni ljudi vsak dan uporabljajo sodobno tehnologijo, kot so pametni telefoni, se le redki sprašujejo, kako so narejeni. Njihova predstavitev, oglaševanje, prodaja so v velikem nasprotju z razmerami, v katerih poteka pridobivanje surovin, ki so ključne za njihovo delovanje. Velike tehnološke znamke morajo prevzeti odgovornost," menijo v Amnesty International.

Od 16 tehnoloških multinacionalk, ki jih je organizacija AI vključila v raziskavo, je le eno podjetje priznalo povezavo s kitajskim podjetjem Huayou Cobalt, ki kupi največji delež spornega kobalta iz DR Kongo. V štirih podjetjih niso vedeli, od kod njihova dobavna veriga dobi surovino, šest podjetij povezavo še preiskuje. Pet podjetij je povezavo zanikalo, čeprav jih njihovi podizvajalci, proizvajalci baterij, navajajo kot stranke družbe Huayou Cobalt. Dve podjetij nakup kobalta iz DR Kongo zanikata, v raziskavi še ugotavlja Amnesty International.

Kobalt ni konfliktna rudnina, zato tudi ni pravil, ki bi uravnavala pridobivanje Pri Amnesty International kot težavo, ki je glavni razlog za izkoriščanje otroške delovne sile v DR Kongo, vidijo tudi dejstvo, da kobalt ni konfliktna rudnina. Vsaj ne, kar zadeva ZDA in njena tehnološka podjetja, ki so prek svoje oskrbovalne verige največji porabniki kobalta na svetu. To pomeni, da na področju trgovanja s kobaltom trenutno ni pravil, ki bi narekovala, da mora biti vir surovine neoporečen z vidika kršenja človekovih pravic. Najpomembnejše konfliktne rudnine so sicer volfram, kositer, koltan in zlato.