Sobota, 10. 3. 2018, 10.00
6 let, 8 mesecev
Intervju: Shahar Friedman, vodja inovacijskega studia Visa v Tel Avivu
Če vam v prvo ali drugo še ne uspe, ne obupajte!
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,14
Zagonska podjetja se velikokrat preveč usmerjajo samo na tehnološke inovacije, ne pa tudi na poslovni model in način svojega nastopa in vstopa na trg, svari naš sogovornik.
Še naprej bo direktor Vise Israel za odnose s tveganim kapitalom in zagonskimi podjetji, z njimi bo pa še tesneje povezan kot direktor najnovejšega – petega o vrsti – inovacijskega studia Visa, ki so ga nedavno odprli v Tel Avivu.
Različnosti se dopolnjujejo
Njegova naloga bo tako pomagati zagonskim podjetjem in svojemu delodajalcu, da oboji dobijo najboljše iz obeh, po mentaliteti zelo različnih svetov. Novoodprti inovacijski studio Vise v Tel Avivu bo namreč povezoval korporacijo Visa z izraelskimi zagonskimi podjetji s področja finančnih tehnologij in jim ponujal ozadje delujočega globalnega omrežja, do katerega bi samostojno prišli veliko težje.
Kraja novega inovacijskega studia Visa ni izbrala brez razloga – Izrael ima reputacijo kot država z izrazito uspešno podjetniško in start-up kulturo, zlasti na področju visoke informacijske in komunikacijske tehnologije.
Prostori Visa Innovation Studia v Tel Avivu
Z našim sogovornikom smo se v prostorih studia v Tel Avivu pogovarjali o izraelskem pogledu na start-upe in kako bi bila uspešnost zagonskih podjetja lahko še večja – tudi v Sloveniji.
Izrael je videti zelo naklonjen mladim zagonskim podjetjem. Kaj je tisto, kar jim Izrael ponuja, druge države pa jim morda ne?
Izrael ima zelo živahen ves ekosistem, ki izraelskim zagonskim podjetjem omogoča razvoj in napredek. Imamo velike naložbe skladov tveganega kapitala, podporo izraelske vlade, ki zagotavlja motivacijske in finančne spodbude. Država prav tako spodbuja velike multinacionalke k odpiranju raziskovalnih središč, inkubatorjev in pospeševalnikov v Izraelu. Vse to pripomore k ozračju, ki zagonskim podjetjem omogoča velike uspehe v Izraelu.
Kaj bi se tradicionalna podjetja lahko naučila od zagonskih podjetij?
Zagonska podjetja so po naravi svojega dela vitkejša. V njih je manj ljudi, zato so prožnejša in prodornejša kot tradicionalna in praviloma večja podjetja, ki imajo daljše procese. Zagonska podjetja znajo pogledati in delovati tudi zunaj okvirjev, kar pomeni, da bodo lahko našla tudi kakšne ustvarjalne rešitve za poslovne izzive.
"V Izraelu včasih zasledimo zagonska podjetja z odličnimi tehnologijami, čudovitimi idejami in obiljem entuziazma, ki se usmerjajo na svoje osupljive tehnologije, ne pa tudi na ustrezen poslovni model in uporabnost svojih pobud."
Česa bi se zagonska podjetja že morala naučiti od tradicionalnih podjetij, pa se niso?
V Izraelu včasih zasledimo zagonska podjetja z odličnimi tehnologijami, čudovitimi idejami in obiljem entuziazma, ki se usmerjajo na svoje osupljive tehnologije, ne pa tudi na ustrezen poslovni model in uporabnost svojih pobud. Prepričani smo, da jim ravno takšen inovacijski center, kot ga je ustanovila Visa, pomaga pri oblikovanju poslovnega modela in primerov rabe.
Številna zagonska podjetje ne doživijo niti svojega tretjega leta. Kaj bi morali narediti za večjo verjetnost svojega preživetja?
Zagonska podjetja praviloma prihajajo s prodornimi idejami, ki so odgovor na nekatere izzive, a se morajo zavedati, da pot do vrha zajema tudi ustrezni poslovni model, načrt vstopa in nastopa na trgu. Poslovni dejavnik je zelo pomemben. Odločilnega pomena je sočasno reševati tako tehnološke kot poslovne izzive, zato imajo zagonska podjetja, ki jim pri tem ne uspe oziroma nimajo zmagovalnega modela za resnične izzive, bistveno manj možnosti za uspeh.
Dolgoletni župan Tel Aviva Ron Huldai s ponosom poudarja, da je Tel Aviv kraj z največjo gostoto zagonskih podjetij na svetu.
Na katerih področjih so zagonska podjetja najuspešnejša, na katerih pa imajo manj možnosti za uspeh?
V Izraelu ne opažamo omejitev pri pojavljanju zagonskih podjetij. So na področju kmetijstva, tehnologije, medicinskih naprav … Varnost je seveda posebej prisotna v Izraelu, zlasti na tem področju smo znani kot center odličnosti in zibelka odličnih zagonskih podjetij, ki dozorijo tudi na področju računalniške varnosti. Tu je še področje analize velikih količin podatkov in podatkovnih skladišč, na katerem je Izrael prav tako močan igralec.
Ali je izraelske zgodbe o uspehu zagonskih podjetij mogoče doseči tudi kje drugje ali jih morda celo preseči? Na primer v Sloveniji?
Prepričan sem, da Izrael nima ekskluzivnosti pri start-up tehnologijah in zmožnosti ustvarjanja uspešnih zagonskih podjetij. Res je, da se pri nas srečujemo s širokim razponom tehnoloških zagonskih podjetij, a so ti lahko uspešni tudi na drugih trgih. Tudi naše omrežje inovacijskih studiev je globalno, med drugim imamo inovacijske studie v Berlinu, Londonu, Stockholmu in smo tako povezani ne le z izraelskimi zagonskimi podjetji, temveč tudi s tistimi drugod po Evropi. Tudi v Sloveniji.
"Menim, da je del zgodbe o uspehu izraelskih zagonskih podjetij mentaliteta, ki izziva obstoječe poslovne modele in se ne boji neuspehov."
Kaj bi svetovali slovenski vladi in slovenskim podjetnikom za večjo uspešnost zagonskih podjetij?
Menim, da je del zgodbe o uspehu izraelskih zagonskih podjetij mentaliteta, ki izziva obstoječe poslovne modele in se ne boji neuspehov. Vidimo veliko podjetnikov, ki jim spodleti enkrat, dvakrat, a jim tretjič vendarle uspe. Če vam v prvo ali drugo še ne uspe, ne obupajte in si prizadevajte še naprej. Zanesljivo obstaja pot do uspeha tudi za slovenska zagonska podjetja
