Če so farmacevti prišli v oblak, kaj bi lahko oviralo preostale?

Ameriški analitik, svetovalec in avtor David Chappell svoje delo opisuje kot pomoč ljudem po vsem svetu, da razumejo in uporabljajo nove tehnologije ter v zvezi z njimi sprejemajo boljše odločitve. S svojimi predavanji in razpravami na okroglih mizah se je med drugim uveljavil kot redni gost Microsoftove NT konference v Sloveniji in sorodnega dogodka na Hrvaškem, ki ga z imenom WinDays organizira hrvaška podružnica Microsofta. Pisal je tudi za New York Times in CNN.com, njegove knjige so do zdaj objavljene v 12 jezikih, med njimi so tudi take, ki so učno gradivo na ameriški univerzi MIT (Massachusetts Institure of Technology) in švicarski univerzi ETH iz Züricha.

Novo ime za znane temelje Že ko se je pred nekaj leti računalništvo v oblaku prvič pojavilo kot nov in marketinško všečen pojem, takrat še z veliko več pomisleki kot danes, ga je Chappell zagovarjal kot premik, ki bo v poslovanje prinesel revolucijo. Sam koncept sicer v svoji temeljni zasnovi niti ni nov, saj smo dela na računalniških terminalih, ki so dostopali do oddaljenih močnejših računalnikov, spoznali že pred desetletji – a takrat je bilo vse drugače. Ni bilo grafičnih in uporabniško prijaznih vmesnikov, temveč je vse potekalo dobesedno samo s črkami in številkami, veliki diskovni prostori in procesorska moč so bili cenovno in tehnološko težko dostopni ...

Zelo primerno za sveže začetke Chappell je v množici tistih, ki so prepričani, da se prednosti računalništva v oblaku z leti samo še krepijo in množijo. Malim podjetjem računalništvo v oblaku omogoča hiter in cenovno ugoden dostop do računalniških storitev, brez visokih stroškov časovno zamudne postavitve lastne računalniške infrastrukture. "Kako naj si mlado podjetje z nekaj zaposlenimi, ki v svojem začetku morda komaj premore najemnino za nek majhen poslovni prostor, privošči več tisoč dolarjev ali evrov za nakupe strežnikov in licenčnih programov, kako naj si privošči čas in plačilo za tistega, ki naj bi to vse postavil," pojasnjuje Chappell.

Zanesljivost je prednost tudi za velike Zanj prednosti računalništva v oblaku niso samo za majhna podjetja, temveč tudi za velike sisteme. "Ponudniki računalništva v oblaku živijo od tega, njim je v interesu, da vse deluje, da so podatki varni in vedno dostopni, kajti v nasprotnem primeru ne bi preživeli." Prepričan je,da je prav ekonomija obsega njihovega dela jamstvo, da bodo tudi v primeru morebitnih nepredvidenih dogodkov ti ponudniki imeli znanje. Ljudi in sredstva za zagotavljanje nemotenega poslovanja.

"Ne gre za varnost, temveč za zaupanje" Eden od največjih pomislekov skeptikov in nasprotnikov računalništva v oblaku je varnost podatkov. Menijo, da ko enkrat podatki niso več samo v hiši, nanje nimajo polnega vpliva in nadzora. Zato so denimo v Švici sprejeli zakon, ki ne dopušča, da bi bili podatki njihovih bank shranjeni kjerkoli zunaj Švice.

"Vedno bodo primeri, ko bo za nekoga računalništvo v oblaku zaradi nekega razloga nesprejemljivo, a vprašanja o varnosti pravzaprav ni. Gre bolj za vprašanje zaupanja," je prepričan Chappell, ki pač pravi, da tudi v vsakdanjem življenju ponudnike storitev izbiramo na podlagi zaupanja. "Nekega ponudnika izberemo, ker verjamemo, da bo izpolnil ali presegel naša pričakovanja, in tu je enako." Glede varnosti podatkov pa nekoliko cinično pripomni: "Ali resnično mislite, da nekega upravitelja velikih strežnikov vaši podatki zanimajo bolj kot vašega soseda ali poslovnega tekmeca iz istega mesta?"

Snowden (ni) spremenil miselnost(i) Tu so seveda še očitki glede nadzora podatkov in prisluškovanja, ki so jih lanske afere razkrile v ZDA. Chappell ta pomislek pretvarja v argument: "Zdaj pa pomislite: če se je v tako usposobljeni, disciplinirani in formalni organizaciji, kot je ameriška uprava za varnost (NSA), lahko zgodilo, da je nekdo odnesel tako občutljive podatke kar na USB-ključku, ali ste res lahko prepričani, da se to ne more zgoditi v vašem podjetju?" Prepričan je, da afera Snowden ni slabo vplivala na razmah računalništva v oblaku.

Napoved: Ostali bodo predvsem trije veliki Chappell je prepričan, da bodo že čez nekaj let na trgu ostali trije veliki globalni ponudniki računalništva v oblaku – Microsoft, Amazon (na njegovih strežnikih deluje tudi Dropbox) in Google, ki bodo odgriznil levji kos te po njegovem mnenju vedno privlačnejše pogače. "Seveda bo dovolj prostora tudi za manjše lokalne ponudnike, ki bodo znali prisluhniti zahtevam in potrebam nekega specifičnega segmenta uporabnikov," je še dodal.

Vprašali smo ga, ali bi koncentracija tako velike količine podatkov in poslovanja na razmeroma majhno število ponudnikov lahko predstavljala poslovno tveganje in tveganje za varovanje zasebnosti. "Tudi to je vprašanje zaupanja in ne varnosti," je neomajno odgovoril, a predstavniki slovenskega Microsofta so mu zatrdili: "Če sta farmacevtska in avtomobilska industrija, kjer je gotovo največ industrijskega vohunjenja, velik del svojega poslovanja preselili v oblak, kaj lahko še skrbi preostale?"

Vedno manj namenskih proračunov za informacijske tehnologije Odgovor bo moral seveda vsak poiskati sam zase, a ponudniki računalništva v oblaku opozarjajo, da mnoga podjetja nimajo več ločenih proračunov za informacijske tehnologije, temveč jih zanimajo le skupni stroški poslovanja. Odločitev o informacijski tehnologiji vedno pogosteje sprejemajo direktorji, ki nimajo vedno posluha za tehnologijo, in ne več strokovnjaki informacijske tehnologije, ki imajo seveda tudi svoje interese. Selitev poslovanja v oblak lahko namreč pomeni izgubo določenih delovnih mest znotraj podjetja, kar je lahko v celicah razpredelnic na prvi pogled videti kot prihranek, a dolgoročno lahko, če odločitev ni dobro premišljena, pelje v pogubo.

Ko se premakne miselnost, je na vrsti neomajna birokracija Ena od nespornih priložnosti, ki jo ponuja računalništvo v oblaku, je krepitev dela na daljavo. Kljub nespornim prednostim takega načina dela za določena delovna mesta v nekaterih panogah ostaja delo na daljavo pri nas še vedno razmeroma malo prisotno predvsem zaradi nekih kulturoloških ovir in predsodkov.

A tudi ko jih pri nas zagovorniki presežejo in želijo uvesti neko novo delovno mesto na domu, jih čakajo naši tradicionalni postopki in zapleti, povezani z neprožno zakonodajo, ki le z zamudo sledi sodobnim premikom. Naša zakonodaja namreč za prostor na domu, kjer bi se opravljajo delo na daljavo, predpisuje popolnoma enake zahteve kot za pisarne – če se zakona držimo do potankosti, med drugim tudi tega, da je v prostoru, kjer se opravlja delo na daljavo, na vidnem mestu tabla s telefonskimi številkami za klic v sili, še povedo pri slovenskem Microsoftu in malce šaljivo dodajajo: "Morda bi tudi naš zakon o varnosti in zdravju pri delu potreboval neko 'home' različico."