Brezplačen Wi-Fi na evropskih javnih krajih

Ko je imel predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker svoj letni govor o stanju Evropske unije, so bili mediji pozorni predvsem na "sistemska" vprašanja. Neupravičeno je zato v senci ostala napoved, ki bi vsem uporabnikom mobilnih naprav lahko bistveno olajšala komunikacijo med potovanji po drugih članicah Evropske unije.

Evropska komisija namreč namerava v štirih letih knjižnice, parke, trge, javne ustanove in preostale javne kraje opremiti z brezžičnim (Wi-Fi) dostopom, ki bi bil za vse uporabnike brezplačen.

Omrežje 5G vsaj v eno mesto v vsaki državi članici

Medtem ko bodo brezplačnega dostopa Wi-Fi gotovo veseli mnogi, ki potujejo po Evropski uniji, ima Juncker tudi komunikacijske načrte, za katere ni povsem jasno, koliko dobrega bodo prinesli javnosti.

Predsednik Evropske komisije namreč želi, da bi imela do leta 2020 vsaka država članica delujoče mobilno omrežje pete generacije vsaj v enem mestu. A kaj, če morda do takrat še ne bo zadostne izbire ustreznih naprav in če bo pokritost s takšnim omrežjem skromna? Ta pomislek je upravičen tudi zato, ker bo zgolj standardizacija omrežij 5G najverjetneje terjala (vsaj) še dve leti, sledijo pa (pogosto kar zamudni) postopki podeljevanja frekvenčnega spektra.

"Omrežna povezanost mora biti dostopna vsem, ne glede na to, kje živijo ali koliko zaslužijo," je načrt o brezplačnem dostopu Wi-Fi na javnih krajih komentiral prvi mož Evropske komisije Jean-Claude Juncker.

Stroški gostovanja (še ne) bodo preteklost

Kaj se bo prihodnje leto zgodilo s stroški mobilnega gostovanja znotraj Evropske unije, pa še ne vemo. Evropska komisija bi rada te pribitke popolnoma odpravila, a se pojavljajo predlogi, da bi to veljalo samo 90 dni v koledarskem letu.

Telekomunikacijski operaterji namreč niso zadovoljni s popolno odpravo dodatkov za mobilno gostovanje, saj nimajo enakih stroškov za postavitev in vzdrževanje omrežja v vseh državah. Popolna odprava stroškov gostovanja bi lahko pri operaterjih ustvarila finančno nevzdržne asimetrije, predvsem v državah, kjer je več prihodov kot odhodov turistov. To so na primer Hrvaška, Grčija, Italija in Španija.

Brexit izvzema Združeno kraljestvo

Želje in zaveze za leto 2020 ne bodo veljale za Združeno kraljestvo, in sicer ne za Otočane, ki potujejo v evropsko (bodočo) sedemindvajseterico, ne za državljane članic, ki potujejo tja, saj bo želja tamkajšnjih volivcev po odhodu iz Evropske unije do takrat najbrž že uresničena.

Del stroškov bo padel na lokalne skupnosti

"Omrežna povezanost mora biti dostopna vsem, ne glede na to, kje živijo ali koliko zaslužijo," je načrt o brezplačnem dostopu Wi-Fi na javnih krajih pospremil Juncker. V ta namen bo Evropska komisija namenila največ 120 milijonov evrov, predvsem za vzpostavitev teh dostopov, vzdrževanje, stroške same povezave in podobne stroške pa bodo morali prevzeti mesta in občine.

Vprašanje je, ali bodo lokalne skupnosti želele imeti takšne dostope na vseh svojih javnih krajih – in to na svoj strošek. Ne gre le za to, ali bodo imeli zahtevana sredstva, mnoga mesta namreč že imajo svoje brezplačne dostopne točke Wi-Fi, ki so jih sama načrtovala, postavila in plačala.

#5G dojenček @vodafone_de @cebit @SiolNEWS pic.twitter.com/gJ8aa00Tch

— Srdjan Cvjetović (@srdjan_c) March 13, 2016

Kako hiter bo domači internet do leta 2025?

Evropska komisija si je glede omrežnih zmogljivosti zastavila tudi nekoliko dolgoročnejše cilje. Tako naj bi imelo do leta 2025 vsako evropsko gospodinjstvo vstopno hitrost sto megabitov v sekundi, bolnišnice, javna uprava in vse preostale javne storitve, ki slonijo na digitalnih tehnologijah, pa desetkrat višjo in simetrično hitrost, torej en gigabit v sekundi tako do uporabnika kot tudi v obratni smeri.

Drzne cilje si je Evropska komisija zastavila tudi za mobilna omrežja: do leta 2025 naj bi z zanesljivim in neprekinjenim signalom mobilnega omrežja pete generacije pokrili vse glavne cestne in železniške povezave.