Bitcoin je tako poceni, da je predrag

Bitcoin je glede na podatke pretvornika digitalnih valut v prave Preev.com trenutno vreden 183 evrov, kar pomeni, da je od začetka letošnjega januarja izgubil približno tretjino vrednosti. Spomnimo, konec leta 2013 je sklenil pri več kot 900 evrih.

Nizka cena bitnih kovancev zdaj ne skrbi le tistih, ki vlaganje v bitcoin vidijo kot dolgoročno naložbo, temveč tudi podjetja in posameznike, ki se preživljajo s pridobivanjem oziroma tako imenovanim rudarjenjem bitcoinov. Za to uporabljajo izjemno zmogljive osebne računalnike z dragimi grafičnimi karticami, ki s posebno programsko opremo rešujejo kompleksne matematične algoritme in s tem brskajo za novimi bitcoini. Rudarji bitnih kovancev imajo podobne težave kot naftarji Ker je število vseh razpoložljivih bitnih kovancev omejeno, jih je čedalje težje najti, zato specializirana podjetja in resnejši "rudarji" vlagajo v dražjo in zmogljivejšo strojno opremo, ki pa posledično porabi tudi več elektrike. Ker vrednost digitalne valute ta mesec iz dneva v dan dosega novo najnižjo vrednost, se marsikomu ne obrestuje več rudariti, saj so stroški poganjanja računalnikov preprosto previsoki. S podobnimi težavami se zadnje čase zaradi padanja cen nafte spopadajo tudi nekatere velike naftne družbe.

Spletna stran Technology Review piše, da naj bi zaradi bitcoina, ki se v živi pesek pogreza vse od lanskega zloma borze Mt. Gox, med drugim postopoma prenehala delovati podjetja ZeusHash, Hashnest, CEX.IO. Seveda le, če se krivulja vrednosti digitalne valute znova ne začne vidno in stabilno vzpenjati.

Da bodo prodali delovne postaje, namenjene izključno rudarjenju za bitcoini, ali pa jih spremenili v računalnike za igre, je napovedalo tudi nekaj članov foruma Bitcointalk. Na spletni strani Blockchain, kjer so zabeležene vse transakcije bitcoinov, je sicer razvidno, da so se dnevni prihodki vseh rudarjev bitnih kovancev, tako podjetij kot posameznikov, od začetka leta 2015 prepolovili.

Lahko sistem implodira ali je skrb za zrušitev valute odveč? Bitcoin je decentralizirana valuta, kar pomeni, da v zaledju nima finančne ustanove kot dolar ali evro (Fed in ECB). Samoregulativna zasnova bitcoina bi v teoriji sicer morala preprečiti, da bi se trenutno stanje, ki ga je povzročilo padanje vrednosti valute, spremenila v vrtinec propada, iz katerega bi bilo nemogoče pobegniti. Mehanizem v ozadju programske opreme za iskanje in pridobivanje bitnih kovancev namreč skrbi za nemoteno delovanje in pretok valute, kar stori s prilagajanjem težavnosti rudarjenja. Ker v omrežju kljub zgoraj omenjenemga ugašanja specializiranih podjetij ostaja na milijone rudarjev, je končni izkupiček nabranih bitnih kovancev v določenem časovnem intervalu vselej enak.

Benjamin Edelman, profesor s Harvarda in mednarodno priznani strokovnjak za bitcoin, je v eni od študij infrastrukture digitalne valute zapisal, da je "sistem v srži neprebojen, a mu škodo delajo tako tisti, ki opuščajo rudarjenje, kot tisti, ki še vedno vztrajajo, a pridobljene bitcoine zaradi strahu pred nadaljnjim padanjem vrednosti prodajo takoj". Meni tudi, da je ena največjih težav bitcoina ta, da ga vsi kopičijo, nihče pa ne zapravlja. "Valuta ne kroži," je še zapisal Edelman.

Gavin Andresen, eden od vodilnih predstavnikov Svetovne bitcoin organizacije, pa je za Technology Review povedal, da je vsakršen strah pred propadom valute odveč. "Tudi če bi ekosistem bitcoina v trenutku zapustila polovica vseh rudarjev, to za povprečnega vlagatelja ne bi imelo bistvenih posledic – na transakcijo bi namesto deset morda čakal 20 minut. Sistem je zasnovan tako, da se stanju na trgu prilagaja zelo hitro," je prepričan Andresen.