Bill Gates - sinonim za Microsoft in "nesramno bogat"

Šola ni pogoj za uspeh Na testu SAT, ki onkraj Atlantika velja za enega nabolj točnih pokazateljev pripravljenosti na študij, je Bill Gates (oziroma William Henry Gates III, kar je njegovo pravo ime) leta 1973 dosegel 1590 od 1600 možnih točk in si tako z malce pomoči razmeroma premožnih staršev tlakoval pot na eno najbolj prestižnih univerz v Združenih državah Amerike, Harvard. Klima v univerzitetnem kampusu mu ni prijala, saj je želel programirati v lastnem podjetju, kar je naposled tudi storil – leta 1975 je opustil študij, v kar ga je prepričal prijatelj Paul Allen, ki je enako usodo namenil svojemu izobraževanju na univerzi v ameriški zvezni državi Washington. Računalniška mačka, podkovana v programskem jeziku BASIC, sta sledila svojim sanjam in ustanovila Micro-soft s sedežem v glavnem mestu Nove Mehike, Albuquerqueju. Odskočna deska – DOS, ne Okna Leto kasneje je podjetje izgubilo vezaj v imenu in se uveljavilo z interpretrom oziroma tolmačem Altair BASIC, ki sta ga Gates in Allen začela pisati že med študijem. Prizadevanja in delo mlade uveljavljene ekipe je opazil IBM in na Microsoft naslovil prošnjo za programiranje operacijskega sistema za osebni računalnik IBM PC. Gates je takrat pokazal svojo neverjetno poslovno žilico in 86-DOS sicer prodal IBMu, a zadržal lastniške pravice, saj je vedel, da bodo njegovo rešitev pogrebili tudi drugi akterji na rastočem trgu osebnih računalnikov.

Ni se uštel in Microsoft je z DOSom nenadoma postal eden najpomembnejših dobaviteljev programske opreme. Čeprav je bil na PCjih jasno viden emblem IBM, so mnogi verjeli, da je za uspešno prodajo prelomnih računalnikov zaslužen predvsem "mož iz ozadja", Bill Gates. Tistega leta (1981) je sicer postal tudi predsednik Microsofta. Od neusmiljenega podjetnika do največjega dobrodelneža na svetu Bill Gates je zadnji pravi delovni dan pri Microsoftu oddelal 27. junija 2008 – svoj položaj predsednika družbe je že 8 let prej predal Stevu Ballmerju, nekdanjemu sošolcu s Harvarda, sam pa ostal direktor in vodja programerske ekipe. Od junija 2006 pa do delne upokojitve je delo glavnega programerja sicer opravljal le občasno, saj je večji del pozornosti usmeril v dobrodelnost. Projekt Bill & Melinda Gates Foundation, ki se ga je lotil z ženo Melindo in deluje že od leta 2000, je največja svetovna zasebna človekoljubna organizacija – od ustanovitve je bilo vanjo namreč sčrpanih že skoraj 40 milijard ameriških dolarjev (levji delež, približno 28 milijard, je prispeval Gates, nekaj pa je primaknil tudi drugi veliki ameriški bogataš, Warren Buffett).

Njena osrednja poslanstva so zmanjševanje vplivov najhujših oblik revščine, zagotavljanje zdravstvenih storitev vsem, ki do njih nimajo dostopa oziroma je ta zelo omejen, delo na področju kakovostnega izobraževanja mladih in širjenje ozaveščenosti o informacijski tehnologiji.

Ko niti izraz "milijarder" ni več dovolj Na Forbesovi lestvici najbogatejših Zemljanov je Bill Gates zanesljivo prevladoval kar trinajst dvanajstmesečij, med letoma 1955 in 2007. Leto kasneje je sicer zdrsnil kar za dve mesti, a se med svetovno finančno krizo, ki je njegovo premoženje oklestila skoraj za tretjino, znova prebil na mesto najbolje založenega Zemljana, pa čeprav samo za eno leto – od takrat je nekaj časa prepričljivo vodil mehiški telekomunikacijski titan Carlos Slim, 16. maja 2013 pa se je na vrh s skoraj 73 milijardami ponovno zavihtel Gates. Ustanovitelj Microsofta je sicer tudi prvi ultra-bogataš, čigar premoženje je preseglo magičnih sto milijard dolarjev, zaradi česar so bili ameriški mediji primorani skovati izraz "centimilijarder" – to mu je uspelo leta 1999.

Bill Gates je namero, da kani postati bogat, objasnil že učiteljem v osnovni šoli. Ti so se ob hvalisanju mladeniča, ki je bil prepričan, da bo do tridesetega leta zaslužil prvi milijon, le prizanesljivo nasmihali. Pri enaintridesetih je postal milijarder.

Poglejmo nekaj številk. Če bi Gates ob prihajajočih božičnih praznikih vsakemu Zemljanu podaril 10 dolarjev, bi mu še vedno ostali dobri dve milijardi. Predvidevajmo, da bo živel še 22 let – če bi želel zapraviti vse, kar ima pod palcem, bi moral vsak dan porabiti šest milijonov dolarjev, kar bi lahko dosegel tako, da bi prav vsakemu 18-letnemu ameriškemu državljanu omogočil 4-letni študij na zasebni univerzi (ali pa vse svoje premoženje zmenjal v enodolarske bankovce in z njimi v vijugasti liniji 14-krat obšel Luno).

Precej zanimivo je tudi, da se bodo morali njegovi otroci sprijazniti s precej klavrno zapuščino. Bill Gates bo po smrti praktično vse svoje premoženje zapustil svoji dobrodelni fundaciji. "Mislim, da bi jim takšna vsota prej škodila kot koristila. Moji otroci bodo deležni najboljše izobrazbe in določenih privilegijev, kot je nadstandardna zdravstvena oskrba, potem pa je razdajanja konec. Svoj kruh bodo služili sami." Še to – če bi uporabniki Microsoftovih Oken prejeli dolar vsakič, ko jim računalnik "zmrzne" zaradi operacijskega sistema, bi Gates bankrotiral v pičlih treh dneh!