Tudi Igor Bavčar vložil zahtevo za varstvo zakonitosti

Nekdanji predsednik uprave Istrabenza Igor Bavčar, ki ga je Okrožno sodišče v Ljubljani lani obsodilo na sedem let zapora zaradi napeljevanja k zlorabi položaja in pranja denarja, je danes na vrhovno sodišče vložil zahtevek za varstvo zakonitosti.

Bavčar poziva za prestajanje zaporne kazni še ni prejel Šrot je bil v zadevi Istrabenz obsojen na pet let in 10 mesecev zaporne kazni. V zahtevku za varstvo zakonitosti je zaprosil tudi za odlog prestajanja kazni. V zaporu na Dobu se mora sicer zglasiti 3. oktobra. Bavčar je danes povedal, da še ni prejel poziva za prestajanje zaporne kazni. Pojasnil je tudi, da je v zahtevku za varstvo zakonitosti zlasti opozoril na nasprotja med sodbama prvostopenjskega in drugostopenjskega sodišča ter materialnopravne in procesne kršitve.

Meni, da sodba prvostopenjskega sodišča sicer govori o oškodovanju Pivovarne Laško, a tega sploh ne ugotavlja, višje sodišče pa pravi, da je oškodovanje Pivovarne Laško nepomembno za ugotavljanje krivde in da Boško Šrot sploh ni imel namena oškodovati podjetja ob podpisu opcij. "Jasno je, da zato ni mogoče govoriti o kakšnem Šrotovem naklepu komu drugemu pridobiti korist, to pa pomeni, da ga jaz tudi nisem mogel napeljevati k čemu takemu," je dejal Bavčar.

Opozoril je, da se drugostopenjska sodba sklicuje na izvedensko mnenje, ki pravi, da ob podpisu opcij ni bilo mogoče vedeti, ali bo za kogar koli drugega sploh nastala kakšna korist, saj gibanj vrednosti delnic za vnaprej ni mogoče predvideti.

Po Bavčarjevih besedah obe sodišči argumente za obsodilno sodbo kljub temu iščeta v napačni uporabi materialnega prava pri ocenjevanju Šrotovega ravnanja kot menedžerja glede na 263. člen zakona o gospodarskih družbah, v svojevoljni oceni o "ekonomski nesmotrnosti" podpisanih opcij in v očitkih o "parkiranju" delnic, kar sploh ne pomeni kaznivega dejanja.

Prav tako po Bavčarjevih besedah sodišči argumente za obsodilno sodbo iščeta tudi v neresničnih dogodkih na borznem trgu, kot je sklicevanje drugostopenjskega sodišča na možnost prodaje delnic ob Petrolovem prevzemu Istrabenza, ki pa se je zgodil šele mesec dni po realizaciji opcijskih upravičenj.

Bavčar pričakuje razveljavitev sodbe Po Bavčarjevih navedbah očitkov tožilec v obtožnici sploh ni navajal, sodišče pa jih ni izvedlo kot dokaze, ali pa očitano nasprotuje listinskim dokazom v spisu. Vse skupaj pomeni očitne materialnopravne in procesne kršitve.

"Pričakujem, da bo vrhovno sodišče sodbo razveljavilo zaradi očitnih in že na prvi pogled vidnih materialnopravnih in procesnih kršitev, izvajanje kazni pa zadržalo," je še dejal Bavčar. Šrot pa navaja, da še vedno ne ve, česa je bil pravzaprav obtožen, saj pivovarna s prodajo delnic Istrabenza naj ne bi bila oškodovana.

"Jaz nisem storil nobenega očitanega dejanja, zato pričakujem, da bo pravica na moji strani," je dejal. Ob tem je Šrot, tudi sam po izobrazbi pravnik, poudaril, da je bilo ugotovljenih veliko bistvenih kršitev pravil postopka, nepravilna pa je po njegovem mnenju tudi vsebina sodbe. "Postopek je bil izrazito nesorazmerno v korist tožilca," je nedavno dejal Šrot.

Vrhovno sodišče pa je v ponedeljek potrdilo, da so prispele zahteve za varstvo zakonitosti Kristjana Sušinskega, Nastje Sušinski in Boška Šrota. Pojasnili so tudi, da se zahteve za varstvo zakonitosti vlagajo na prvostopenjsko sodišče, to pa jih potem posreduje naprej na vrhovno sodišče. "O zadevah se glede na to še ni odločalo. Časovne ali vsebinske dinamike zadeve tudi sicer ne moremo napovedovati ali predvidevati," so še zapisali na vrhovnem sodišču.