Petek,
2. 9. 2011,
15.30

Osveženo pred

8 let, 8 mesecev

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1

Natisni članek

Natisni članek

obsodba posilstvo

Petek, 2. 9. 2011, 15.30

8 let, 8 mesecev

Pred posilstvom je zažgal graščino

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Blue 1
Na štiri leta zaporne kazni je bil danes obsojen razvpiti Zoran Mezga, ki so ga sodniki spoznali za krivega požiga Lazarinijevega dvorca v naselju Valburga pri Medvodah.

Štiridesetletni Mezga, ki na Dobu trenutno prestaja pet let in pet mesecev zapora zaradi posilstva takrat 43-letne Ljubljančanke, je en dan prej, v noči na 21. januar 2007, podtaknil požar na dvorcu, ki je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena, in povzročil za dober poltretji milijon evrov škode. Stari znanec organov pregona in pokojnega Silva Pluta, ki ga je Mezga nekaj časa celo gostil v svoji zemljanki na obrobju Ljubljane, je danes slišal še četrto obsodbo v obdobju prestajanja kazni zaradi posilstva. Sodniki so mu zato v skladu z zakonom sešteli grehe in naložili pokoro: enotno kazen devet let in dva meseca zapora.

Izdala ga je "šibka biološka sled"

Za Mezgo je bila pravzaprav najbolj obremenilna plastenka radenske, kjer so preiskovalci našli "šibko biološko sled" 40-letnika, na podlagi katere so tudi sprožili pregon. V bližini pogorišča je ostala skoraj nepoškodovana, medtem ko so ognjeni zublji osmodili stene in strop ter uničili lesena tla. Izvedenec za požare Franc Sabič je v mnenju zapisal, da se je temperatura pri tleh najbrž gibala okoli 150 stopinj Celzija, kar je dovolj za deformacijo plastenke in premalo za vžig, za kar bi bila potrebna temperatura okoli 400 stopinj. Ker se plini in saje med požarom širijo proti stropu, na plastenki tudi ni bilo saj, enako kot na parketu. Po Sabičevi oceni je tako povsem mogoče, da je plastenka ostala praktično nepoškodovana.

Motiv za požig ostaja neznan

Mezga, ki je sojenje spremljal zavit v molk, je v zagovoru kratko in jedrnato zatrdil, da ni kriv. Zagovornica obdolženega Vlasta Žagar je med sojenjem večkrat opozorila, da so preiskovalci na pogorišču našli tudi steklenico breskovega likerja z neznanim profilom DNK, in namignila, da je za požig morda kriv nekdo drug. V končni besedi je Žagarjeva zahtevala oprostilno sodbo in izpostavila, da Mezga ni imel prav nobenega motiva za požig dvorca, kjer je kot gojenec zavoda Smlednik, kamor je kot mladenič prišel zaradi neurejenih razmer doma, preživel najlepši del svojega otroštva. Senata predsedujoče Marjane Lap ni prepričala, saj je skoraj v celoti sledil tožilki, ki je sicer zahtevala nekoliko strožjo kazen – pet let za požig.

Viktor Premk z razpletom ni bil zadovoljen

"Vaš zagovor ne zdrži kritične presoje dokazov," je v obrazložitvi sodbe Mezgi dejala Lapova in dodala, da so graščino Lazarinijevih glede na izpovedi prič en dan pred požigom pospravili in pripravili za proslavo, do katere zaradi piromanskega podviga nikoli ni prišlo. Kako se je obremenilna plastenka naslednji dan znašla na kraju, Mezga ni znal pojasniti. Tako kot sodnica ni znala pojasniti motiva za požig. Senat se je med tuhtanjem dokazov v tem delu sicer naslonil na mnenje psihiatrinje Martine Žmuc Tomori, ki je pri Mezgi zaznala težave v medosebnih odnosih in z impulzivnostjo.

Lapova je še poudarila, da se ji zdi nesmiselno, da bi si oškodovanci sami zažgali dvor, kot to trdi priča Viktor Premk, ki se je sam od sebe pojavil na sojenju in zatrdil, kako je na lastne oči videl nekatere člane Lazarinijevih skladiščiti bencin. Premk, ki je bil prisoten tudi na razglasitvi sodbe, za požigom vidi zaroto Lazarinijevih, policije in tožilstva, trdi, da so vpleteni celo Lovro Šturm, Zdenka Cerar in Barbara Brezigar.

Zavarovalnica od brezdomca terja skoraj 12 tisočakov

A sodniki bolj kot z vsemi žavbami namazanemu Premku verjamejo oškodovancem, ki so povedali, da graščina sploh ni bila zavarovana in da so vsak odvečen evro vlagali v obnovo. Država je za sanacijo požara primaknila približno 15 tisoč evrov, Lazarinijevi pa dobrih 160 tisoč evrov. Mimogrede še dodajmo, da nihče od oškodovancev ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka, nasprotno od Zavarovalnice Triglav, s katero je sodelovala država.

Od brezdomca, ki bo v primeru, da sodba postane pravnomočna, naslednje desetletje preživel za zapahi, bo zavarovalnica na pravdah terjala 11.782,34 evra.