Edvardu Ovnu in Zdravku Strmčniku zaporna in denarna kazen

Okrožna sodnica Lea Habjanič je za oba izrekla tudi stranske denarne kazni, saj je bilo njuno dejanje storjeno iz koristoljubja. Tožilec Luka Moljk je za oba obdolženca predlagal po 50 tisoč evrov, a ker je bilo kaznivo dejanje storjeno leta 2003, ko je veljal stari kazenski zakonik, ki je višino denarne kazni omejil na devet milijonov tolarjev, kar znese okoli 36 tisoč evrov, je sodnica odredila kazen 35 tisoč evrov.

Obtožnica je Ovnu očitala zlorabo položaja, Strmčniku pa pomoč pri tem dejanju. Za odgovorno, ker je svojemu direktorju omogočila pomoč pri zlorabi položaja, je bila spoznana tudi pravna oseba, družba Etaline, ki jo je sodišče obsodilo na pol milijona evrov kazni, ki jo mora plačati v treh mesecih od pravnomočnosti sodbe. Tožilec je sicer predlagal, da družba povrne dva milijona evrov protipravno pridobljene premoženjske koristi, a je sodišče odločilo, da morajo premoženjsko korist nerazdelno vrniti vsi trije obsojenci.

Premoženjskopravni zahtevek v višini milijon 402 tisoč evrov je sicer podal Stanovanjski sklad, in čeprav je bil Stanovanjski sklad oškodovan za dva milijona in sto tisoč evrov, je sodnica pojasnila, da je treba upoštevati poračun DDV.

Zemljišča niso bila namenjena stanovanjski gradnji Oven je kot direktor Stanovanjskega sklada sklenil pogodbe o nakupu zemljišč v Vižmarjah, ki pa niso bila primerna za stanovanjsko gradnjo, saj so bila namenjena zdravstvu ali šolstvu in brez komunalne opremljenosti. Stanje tudi danes ni drugačno. Sodnica je v svoji obrazložitvi poudarila, da sta bila Oven in Strmčnik že pred "poslom" zanj dogovorjena, kar naj bi bilo razvidno iz dopisov, kjer Strmčnik navaja "po dogovoru". Poleg tega naj bi se Strmčnik za enomesečno posojilo na banki za nakup zemljišč in vpis v zemljiško knjigo dogovarjal, še preden je odkupil zemljišča.

Strmčnik oziroma Etaline je od Stanovanjskega sklada odkupil osem zemljišč v Vižmarjah za 3,5 milijona evrov, kmalu zatem pa to isto zemljišče Stanovanjskemu skladu prodal za okoli 5,7 milijona evrov.

Druga težava pri tej preprodaji je bila preplačana cena zemljišč, kar naj bi sicer pokazala že notranja revizija Stanovanjskega sklada, kjer so zapisali, da so bila denarna sredstva izpostavljena velikemu tveganju, poleg tega pa kupljena zemljišča niso bila predvidena za gradnjo stanovanj, temveč za potrebe šolstva ali zdravstva, in še do danes niso komunalno opremljena.

Ovna na razglasitvi sodbe ni bilo Edvarda Ovna sicer danes ni bilo na sodišče, a je njegov zagovornik Miha Martelanc povedal, da je bil Oven na obravnavah zelo aktiven in da zaradi njegove odsotnosti nobena obravnava ni odpadla, se bo pa na sodbo zagotovo pritožil. Po njegovem mnenju Oven ni bil obsojen na podlagi dokazov, temveč indicev. Sodnica pritožbo na sodbo sicer pričakuje.

Ker so bili obdolženci obsojeni, so dolžni poravnati tudi sodno takso in vsak svoje stroške kazenskega postopka. Ti, kot je pojasnila sodnica, ne bodo nizki, saj je bilo na sojenju precej izvedencev.

Nekdanjega direktorja Stanovanjskega sklada Ovna, ki je bil na tem položaju 12 let, tožilstvo preganja zaradi zlorabe položaja pri preprodaji 24.183 kvadratnih metrov velikega zemljišča iz leta 2002. Sklad je od družbe Etaline takrat za 5,7 milijona evrov kupil zemljišče, za katero je družba le leto dni pred tem plačala 3,6 milijona evrov.

Zemljišče blizu ljubljanske severne obvoznice nad Šentvidom je pred prodajo skladu kupila družba Etaline Zdravka Strmčnika, za katerega tožilstvo trdi, da je pri spornem poslu deloval v dogovoru z Ovnom, z njim pa naj bi sodeloval že prej pri projektu Novi Dragomelj in v Portorožu. Stanovanjski sklad naj bi bil s tem poslom oškodovan za približno dva milijona evrov.