Diplomirani pravnik Luka Vlaović: Prosim, ne pošljite me v zapor

Kljub poskusom zagovornice, ki je skušala omiliti ravnanje obdolženca in naštevala kup olajševalnih okoliščin, s katerimi je želela prepričati tožilko, da bi omilila oziroma spremenila svoj predlog za izrek kazenske sankcije, zaradi katere je obdolženi krivdo priznal, je petčlanski sodni senat prepričan, da je predlagana štiriletna zaporna kazen edina primerna kazen za kaznivo dejanje poskusa uboja.

Glede na naklep, načrtovanje, zahrbtnost dejanja je lahko obdolženi, sicer sin nekdanjega predstojnika travmatološkega oddelka celjske bolnišnice in kirurga Miodraga Vlaovića, ki je se prav tako znašel v postopku zaradi domnevne korupcije, vesel, da je tožilstvo spisalo obtožnico za poskus uboja, ki predvideva od pet do 15 let zaporne kazni, ne pa za poskus umora, ki predpisuje zapor od 15 do 30 let zapora.

Obdolženi dejanje skrbno načrtoval Kot je v obrazložitvi sodbe povedala sodnica Katarina Turk Lukan, je obdolženi 25. oktobra lani pod pretvezo, da potrebuje pomoč, zvabil Roka Šibanca iz okolice Velenja v garažo na Groharjevi ulici v Ljubljani. Nato ga je od zadaj zabodel s 14,5 centimetra dolgim rezilom noža v levi predel telesa. Šibancu, sicer asistentu na fakulteti za farmacijo, je na srečo uspelo pobegniti in le hitri zdravniški pomoči se lahko zahvali, da ni umrl, saj je izgubil skoraj polovico krvi v obtoku.

"Pri odmeri kazni smo upoštevali nekaznovanost, priznanje krivde, nismo pa mogli mimo vrste oteževalnih okoliščin," je pojasnila sodnica. Tako je spomnila na dejstvo, da je dejanje dalj časa načrtoval in to proti človeku, ki ga osebno sploh ni poznal. Je pa ta človek hodil z dekletom, s katerim je obdolženi igral tenis in je bil vanj zaljubljen.

Sporno tudi obnašanje po dogodku Tako je najprej prek profila na Facebooku odkril, kdo je njen fant. "Ker je ocenil, da mu je Šibanc v napoto, si je izmislil spletni naslov in navezal stik z njim kot študentka farmacije in na tak način ugotovil, kdaj odhaja domov. Potem ga je pričakal na parkirišču, ga ogovoril, pred tem pa si je povezal roko in ga zaprosil za pomoč," je navajala sodnica.

Še pred dogodkom si je ogledal parkirišče in odkril zapuščeno garažo, kamor je vzvratno parkiral svoj avtomobil. Medtem ko je imel Šibanc polne roke predmetov, ga je obdolženi napadel od zadaj. "Oškodovanec tega napada ni pričakoval, prav tako se ni mogel braniti, pa vendar mu je uspelo pobegniti," je še navajala sodnica in dodala, da je za sodišče odločilnega pomena tudi ravnanje Vlaovića po dogodku.

Ta se je namreč mirno odpeljal s kraja dogodka, istega dne brez težav komuniciral tudi z dekletom, zaradi katerega je bil pripravljen ubijati, nato je avtomobil očistil in ga dal v komisijsko prodajo.

V hišnem priporu, ker obstaja ponovitvena nevarnost "Res je, da je krivdo priznal, da je nekaznovan, da dela doktorat, a druga kazen kot zapor ne pride v poštev," je še povedala sodnica. Obdolženi mora plačati sodne stroške in oškodovancu izplačati 12 tisoč evrov premoženjsko pravnega zahtevka, kolikor mu je bil obdolženi pripravljen plačati takoj. Za preostali znesek ga je sodišče napotilo na civilno pravdo. Senat mu je s sklepom odredil tudi podaljšanje hišnega pripora, "ker obstaja realna nevarnost, da kaznivo dejanje ponovi".

Vlaović je sicer v svoji končni besedi sodišču pojasnil, da mu kaj takšnega nikoli v življenju ne bo več padlo na pamet. Še enkrat se je opravičil Šibancu in povedal, da ni nihče tako šokiran nad dejanjem, ki ga je storil, kot on sam, saj si je popolnoma uničil življenje.

Obdolženi: Na sodišču sem se znašel v sramotni vlogi "Vem, da sem temu človeku naredil nekaj groznega, a tega ne morem vzeti nazaj. Mogoče se on tega čez deset let ne bo spomnil, jaz pa se bom. Vse, kar sem leta počel, sem v enem trenutku vrgel skozi okno. Tudi jaz sem pravnik, ne morem dovolj dobro izraziti, v kakšni sramotni vlogi sem se znašel na sodišču. In zakaj, zaradi enega dekleta," je skušal prepričati sodišče, naj sledi predlogu njegove zagovornice po milejši kazni.

Dodal je, da prevzema vso odgovornost in da bi bil rad koristen za to družbo: "Prosim, ne pošljite me v zapor!"

Izjemna pogojna obsodba Njegova zagovornica, ki je naštela kup olajševalnih okoliščin za obdolženca, je v svojem končnem govoru apelirala tožilstvo, da bi omilila svoj predlog glede kazni. Predlagala je namreč izrek izjemne pogojne obsodbe, ki jo je vpeljala novela kazenskega zakonika in se lahko izreče tudi za najhujša kazniva dejanja, kar poskus uboja dejansko je.

Ta inštitut predvideva do pet let pogojne zaporne kazni z daljšo preizkusno dobo, največ za deset let. Nad obdolžencem bi viselo breme desetletnega zglednega obnašanja in kdaj, če ne ravno v tem primeru, bo sodišče začelo uporabljati ta inštitut, da ne bo ostal le priporočilo, temveč norma," je navajala zagovornica in misel končala z vprašanjem senatu: "Kaj bi dosegli s tem, da ga zaprete?"

Pooblaščenec: Obdolženi igral različne vloge Temu je ostro ugovarjal pooblaščenec Roka Šibanca, ki je opozoril, da je zadnji zato razočaran že nad odločitvijo tožilstva, da se mu sodi za poskus uboja in ne umora. "Šlo je za umor na zahrbten način. Obdolženi je igral različne vloge, od tega, da je bil študentka, da si je povil roko, da je igral nekoga, ki potrebuje pomoč.

"Ne morem se znebiti občutka, da tudi v sodni dvorani igra neko vlogo, svoje interese postavlja pred druge," je bil oster pooblaščenec. Sodba še ni pravnomočna.