Petek, 24. 1. 2020, 4.02
4 leta, 9 mesecev
kolumna
To je država, ki zatira človekove pravice in osvaja Balkan
V Srbiji so letos novo leto praznovali kar trikrat. Ob slavju v noči na 1. januar Srbi tradicionalno praznujejo tudi novo leto po julijanskem koledarju, ki pride s trinajstdnevnim zamikom. A vedno močnejša povezanost Kitajske in Srbije se je tokrat odrazila tudi pri več kot zgolj simbolnem praznovanju kitajskega novega leta, ki je letos padlo na 25. januar. Posebno čast je s praznovanjem najpomembnejšega kitajskega praznika vlagateljem z vzhoda pokazala celo srbska vlada, ta je s številnimi manifestacijami proslavila začetek lunarnega novega leta, ki ga praznuje več držav Daljnega vzhoda.
Pozornost, ki jo je srbska vlada namenila kitajskemu prazniku, zagotovo ni zgolj izraz naklonjenosti naroda praznovanjem, temveč je tudi izkaz spoštovanja do vedno večjega števila kitajskih vlagateljev. Vodilni kitajski naložbeni projekt v Srbiji je gradnja železnice med Beogradom in Budimpešto. Projekt, vreden več kot tri milijarde evrov, je bil kitajskemu podjetju podeljen brez javnega razpisa.
Zdi se, kot da imajo Kitajci rešitve za vse srbske težave – ali vsaj za tiste, ki jih ne rešijo že Turki ali Rusi –, saj naložbe presegajo zgolj infrastrukturne projekte. Huawei je na primer že leta 2017 podpisal pogodbo o varnostnem nadzoru s postavitvijo kamer v večjih srbskih mestih. To so izzivi, ki zahtevajo strukturne rešitve in velike vložke. Države Zahodnega Balkana jih lahko rešujejo zgolj s tujimi partnerji in Kitajci, ki kažejo veliko zanimanja za takšna partnerstva.
Širjenje vpliva prek "štipendistov"
Običajno gospodarsko partnerstvo preraste v strateško povezanost ne zgolj takrat, ko se poveča blagovna menjava, temveč predvsem takrat, ko se začnejo države povezovati še na drugih področjih. Ko gospodarsko sodelovanje preraste na znanstvene, kulturne in druge družbene sfere, povezanost med državami raste. In če imamo na eni strani mnogo močnejšo državo, katere interes po povezovanju ni izključno ekonomski, takrat raste tudi politični vpliv države, iz katere naložbe prihajajo. Kitajska tak interes nedvomno kaže.
Tine Kračun je direktor Inštituta za strateške rešitve. Z različnimi iniciativami, ki povezujejo njene politične in gospodarske interese, manevrira po Zahodnem Balkanu, ki je za Kitajsko industrijo vstopna točka v Evropsko unijo. Ker je glavni interes Kitajcev v tej točki dostop do trgov, so pripravljeni nastopiti tudi z nižjimi cenami. Vprašanje pa je, kaj to prinese dolgoročno.
Kitajske iniciative namreč presegajo zgolj ekonomska vlaganja, saj se vzpostavljajo tudi različne kulturne ustanove in znanstveni programi sodelovanja. Bolj so začeli financirati akademike, znanstvenike, mlade ter jih vabiti na Kitajsko na različna izobraževanja. Tam jim prikažejo svoje gospodarstvo v vsem glamurju.
"Štipendisti" se vračajo iz Kitajske navdušeni nad gospodarskim napredkom države, ki je edina pravi zmagovalec zadnje finančne krize, ki jo je izstrelila v vrh globalnega gospodarstva. A hkrati pozabljamo, da dolgoročna stabilnost gospodarskega razvoja temelji na svobodi človeka, ki mu omogoča tudi ustvarjanje in podjetniško osmišljenje. Te svobode pa kitajski sistem ne pozna. Človekove pravice so tam še vedno zatirane.
Kitajci na Balkanu mečejo rokavico EU, ta se bo morala odzvati
Evropske države bodo morale razviti stališče do kitajskih naložb ter jih proučevati na strateški ravni. Naložbe, ki niso zgolj ekonomske narave, temveč imajo močan pridih političnega interesa druge države, morajo biti predmet politične presoje. Gre za več vidikov, ne zgolj varnostnega. Pri kitajskih naložbah so se namreč v preteklosti dogajale tudi občutljive stvari. Treba je imeti v mislih, da je bil na Poljskem pred letom dni aretiran direktor prodaje družbe Huawei v tej državi, in sicer zaradi sumov, da je kitajski vohun.
Kitajske iniciative presegajo zgolj ekonomska vlaganja, saj se vzpostavljajo tudi različne kulturne ustanove in znanstveni programi sodelovanja.
Strateški interes Slovenije je evropski Balkan. Zahodni Balkan je za kitajske interese primeren teren, saj gre za gospodarsko šibko območje, ki je žrtev domačih političnih negotovosti in močnega vpliva tretjih držav. Ni dovolj, da si prizadevamo za vključitev držav Zahodnega Balkana v EU, temveč moramo EU prepričati, naj intenzivneje in z večjim trudom vlaga v razvoj te regije. Če bo EU pri tem zaostala, nas bodo Kitajci prehiteli. S tem pa bosta tudi varnost in svoboda v regiji pod vprašajem. Države Evropske unije morajo sprejeti konsenz gospodarskega odnosa do Kitajske, ki mora vključevati strateško-varnostni vidik in tudi kritično presoditi stanje človekovih pravic.
39