Ponedeljek, 15. 12. 2014, 14.41
8 let, 10 mesecev
Presenečenje, ki to ni
Še bolj so se ušteli tisti, ki so verjeli, da bo ta zmaga okrepila zaupanje državljanov Slovenije v njihovo politično elito. Raziskave javnega mnenja namreč beležijo velik upad podpore tako vladi kot največji vladni stranki. Cerarjevi stranki je v rekordnem času uspelo zapraviti posojilo, ki ga je pridobila z volilno zmago. Tako v zadnjih anketah celo ni več na prvem mestu med političnimi strankami. Upi volivcev po drugačni, bolj etični politiki so se kmalu razbili na čereh slovenske politične realnosti. Razočaranje je spet zavladalo med državljanskim telesom.
Bistveno manj razumljivo je presenečenje nad dozdajšnjimi "dosežki" Cerarjeve vlade. Tako zdaj mnogi "globokoumno" ugotavljajo, kako ta vlada nima razvojne vizije, da jo sestavljajo politično neizkušeni ljudje, da je operativno nesposobna itd. Vse to seveda drži. Vendar je bilo to mogoče brez neke posebne analitične daljnovidnosti predvideti že pred volitvami.
Kaj naj bi vendar pričakovali od stranke, ki je nastala mesec dni pred volitvami, ki se je poimenovala po svojem predsedniku in katere program (če mu sploh lahko tako rečemo) je obsegal šestindvajset sličic predstavitve v Powerpointu, njen predsednik pa se do nobenega od ključnih družbenih problemov ni zmogel jasno opredeliti? In kaj naj bi pričakovali od vlade, v kateri osrednjo vlogo igra omenjena stranka, kjer ministrske funkcije zasedajo ljudje, za večino katerih je javnost prvič slišala šele ob njihovem imenovanju? Dezorganiziranost in dezorientiranost je v takšnih razmerah edino, na kar je mogoče računati.
Največ, kar bo Cerarjeva vlada naredila v reformni smeri, bodo določeni ukrepi, ki jih bo bolj kot ne izsilila Evropska komisija, na primer privatizacija določenih državnih podjetij. Pa še to bodo razni lobiji, ki imajo od te domnevne "družinske srebrnine" konkretne materialne koristi, na vse načine ovirali.
Precej verjetna razveljavitev omenjene razsodbe ne bo pomembna samo z vidika politične prihodnosti Janše in njegove stranke, ampak še mnogo bolj z vidika pravne varnosti slovenskih državljanov. Pomenila bo simbolno točko preloma. Tudi na formalni ravni bo namreč postalo očitno to, na kar kritiki opozarjajo že leta: da tranzicija v pravosodju (in še kje) ni bila uspešno izvedena, zato so nujne korenite spremembe. In tudi aktualna vladajoča politika se temu ne bo mogla izogniti – čeprav se bo še tako trudila. Njena zadrega ob petkovi odločitvi je bila zelo povedna.