Torek, 31. 12. 2013, 7.28
7 let, 1 mesec
Pozitivna Slovenija
Ampak zadnja letošnja kolumna bo vseeno drugačna: napisal bom, zakaj iskreno menim, da se na koncu predora kaže lučka, ki ni vlak, temveč bolj pozitivna Slovenija. Takšna, kot je zdaj, Slovenija ni niti prijazna, niti normalna, niti poštena država.
S prihranki je najela stojnico v središču Ljubljane in za najem plačala dva tisoč evrov. Investicija v razvoj in širitev njene dejavnosti. Prodajo na božični stojnici v prestolnici je začela vsak dan ob desetih zjutraj, končala ob desetih zvečer.
V tem mesecu je imela štirikrat obisk inšpekcije: dvakrat obisk tržne inšpektorice, enkrat carinske in enkrat davčne. Davčna inšpektorica jo je obiskala tik pred božičem. Pri njej je kupila otroško kapo in ko ji je Maja K. napisala račun, ji je inšpektorica pokazala davčno izkaznico.
Ročno napisan račun je imel tri napake: - ni napisala decimalk za cente (,00), - ni napisala znakov za valuto (EUR), - na račun ni napisala datuma. Prekršek. Davčna inšpektorica je zahtevala pregled njene blagajne. Maja K. ni imela zabeleženega natančnega zneska menjalnine; to pomeni, da ni imela zabeleženo, koliko gotovine je imela zjutraj v blagajni, ko je odprla stojnico. S prazno blagajno pač ne moreš zjutraj začeti prodajati.
Inšpektorica ji je izdala kazen 800 evrov.
Maja K. je za božič govorila s svojo angleško prijateljico, ki že več kot deset let prodaja na stojnici v znamenitem Portobellu v londonskem Notting Hillu. Velika Britanija velja za davčno urejeno državo. A Majina prijateljica trdi, da v desetih letih še nikoli ni imela pregleda davčne inšpekcije.
1. Je res prava prihodnost Slovenije, da ustvarjamo učinkovito državno upravo ter brezposelne podjetnike? 2. Ali bodo namesto delavcev in podjetnikov plačo davčne inšpektorice, ki je obiskala Majo K., res še naprej plačevali tuji posojilodajalci? 3. Kdo bo poplačal tuje posojilodajalce, ko v Sloveniji ne bo več delavcev in podjetnikov? 4. Bodo Slovenci še naprej zadovoljni zgolj s kričanjem "ujemite tatu", ali pa bodo zahtevali več ekonomske svobode (nižje davke in manj birokratskih predpisov), da bodo lahko začeli preživljati sami sebe? 5. Kakšna je kakovost socialne države v zameno za visoke davke?
Imam namreč prijatelje mojih let, ki so prepričani, da v takšni Sloveniji, kot je zdaj, nočejo imeti otrok. Lahko jih razumem.
Toda poznam tudi ljudi, ki svoje delo z otroki opravljajo z veseljem, so strokovni, dajejo občutek avtoritete, a niso odbijajoči, temveč so človeški. Naštel bom samo nekatere, ki sem jih srečeval letos in zaradi katerih menim, da je v Sloveniji vseeno lepo imeti otroke.
Kadar je moj otrok bolan, ga peljem k pediatrinji v zdravstveni dom v središču Ljubljane. Je verjetno ena najbolj obleganih pediatrinj v mestu. Toda skupaj s sestro sta izjemno učinkovit tandem in v petih minutah pregleda bolnega otroka ni prostora za nervozo in neprijaznost.
Moj otrok ima na najstarejši ljubljanski šoli učiteljice, ki svoj poklic še vedno opravljajo z veseljem. Nimam občutka, da bi spregledale otrokovo edinstvenost. Ne želijo samo poučevati šolske snovi, ampak znajo poudariti otrokove talente, dajati spodbudo, problemov pa se lotiti z veliko mero takta.
Konec avgusta sem noč preživel v ljubljanski porodnišnici. Kljub splošno znani preobremenjenosti ljubljanske porodnišnice in pregovorni grobosti osebja sta mi v spominu ostali samo nadvse spoštljiv odnos in prijaznost tamkajšnjih zaposlenih.
Zaradi teh in mnogo njim podobnih mikrosistemi v Sloveniji delujejo. Zato tudi vam iskreno želim poguma ter bolj pošteno, pravično in pozitivno leto 2014.