Najstarejša obrt politike

Ribičev poskus ni bil uspešen. Štorek ni prestopil. Drugi poslanci Resni.ce prav tako ne. Niti Boris Mijič. Dušana Konde, ki je pri prepričevanju Štoreka pomagal, pa žal ni več med nami. Zakaj, ni jasno. Vsi pa vemo, da država sistematično prikriva medijem in javnosti samomore in še številne dogodke.

Ko gre za nežnejši del politike, se je začelo s tem, da je za strašno trpljenje živali, ki ne morejo do veterinarjev, soproga šefa Svobode Tina Gaber Golob obtožila vodjo poslanske skupine Resni.ce, Katjo Kokot. Kokotova je odgovorila z vprašanjem, ki je v podtonu vsebovalo ost o najstarejši obrti. Vprašala je, kakšen okus ima arabski drek. Brez omenjanja Gaber Golobove.

Sredi avgusta smo to večinoma razumeli kot sicer oster, a povsem nepomemben kreg dam na družbenih omrežjih na ravni, ki ne pritiče najvišji politiki – čeprav taka raven ni tuja niti moškemu delu politike, pa tudi mediji nismo imuni na podobna podtikanja. Ta teden smo izvedeli, da gre za več kot kreg in da se konflikt lahko konča na sodišču. Tam bi se Gabrova pridružila svojemu soprogu in donedavnemu šefu DARS Ribiču. Le da v drugačni vlogi. Kot tožnica in ne kot tožena. 

Novice Tina Gaber Golob od poslanke Resni.ce Katje Kokot zahteva 15 tisočakov zaradi domnevnih duševnih bolečin

Za težave živali in njihovih lastnikov Kokotova, ki je bila pred izvolitvijo za poslanko veterinarka, ni nič kriva. To ji je spletna vplivnica Gaber Golobova s svojim mehurčkom lažnivo podtikala. V parlamentu namreč niso prav ničesar spremenili v ureditvi iz časov, ko je imela nanjo velik vpliv še Golobova soproga, ki se razglaša za bojevnico za pravice živali (med drugim nutrij). Na podobnem nivoju poskusa prizadeti je bil odgovor Kokotove, ki pa je očitno precej pretresel nekdanjo misico. S pomočjo odvetnikov iz družine Čeferin je zahtevala 15 tisoč evrov odškodnine, umik objave in javno opravičilo. Kokotova je s svojimi odvetniki (Ketiš, Janžekovič in partnerji) zavrnila zahtevo ter nasprotno zahteva povračilo stroškov za pravno pomoč v višini dobrega tisočaka.

Foto: zajem zaslona

Če bo Gaber Golobova Kokotovo tožila zasebno za odškodnino in ne kazensko, Kokotove ne bo ščitila poslanska imuniteta. Imuniteta velja le za kazenske postopke, pa še pred temi poslancev parlament skoraj nikoli ne zavaruje. Praviloma ravnajo, kot so nedavno pri Golobu, ko so odločili, da lahko sodišče začne kazenski postopek. Smo pa pri Golobu izvedeli, da kazenski postopek brez te odločitve državnega zbora ni mogoč. Pa če poslanec imuniteto zahteva ali ne.

Novice Slak v obrambi Goloba zagrešil veliko hujši spodrsljaj od tistega, ki ga je očital Stevanoviću

Pokazalo pa se je še, da smo pri imunitetah, ko gre za kazenske postopke, priča dvojnim merilom. Mediji so že pred volitvami za poslance NSi Jerneja Vrtovca, Mateja Tonina, Jožefa Horvata in Janeza Žaklja razglasili, da so v kazenskih postopkih, ker naj bi si medsebojno razkrili, da policija trdi, da jim ne prisluškuje. O imuniteti teh poslancev DZ ni odločal. Janez Žakelj, ki je parlamentarne nadzornike obveščevalcev v prejšnjem mandatu vodil, je še vedno poslanec. In mediji zanj še kar trdijo, da proti njemu teče kazenski postopek, kar brez dovoljenja DZ, vsaj v primeru Golob, ni mogoče. 

Lahko bi rekli, da je veljava določb ustave, da kazenski postopki niso mogoči brez dovoljenja parlamenta, odvisna od tega, kateri stranki pripadaš. Za Svobodo ustava velja, za NSi ne.

Ali pa, da je odvisna od obtožbe. Če si obtožen za zlorabo izvršne oblasti za čistke v policiji, imaš več pravic kot v primeru opravljanja poslanskega dela, to je že poskusa nadzora, ali so policijo, kjer so bile izvedene čistke, morda zlorabljali.

Ko gre za skrajne nizkotnosti, pa je Katjo Kokot in Tino Gaber Golob (če gre verjeti spletnim objavam) prekosila znana novinarska borka proti SDS in Janezu Janši Anuška Delić. Ta je o nekdanjem zunanjem ministru Dimitriju Ruplu – ki je to ministrstvo ustanavljal ter državo pomagal pripeljati v EU in Nato – ter o verjetno najuglednejšem slovenskem diplomatu in nekdanjem predsedniku ustavnega sodišča Ernestu Petriču zapisala:

Objava gospe, ki drugače skrbi za brisanje sovražnih komentarjev na #FB. Na #FB. pic.twitter.com/dMmhiDlfTR

— brutusReloaded (@brutus91101394) September 10, 2026

Na njeno nenavadno objavo je na omrežju X opozoril profil brutusreloaded, ki ga najdemo tudi v konfliktu med Gaber Golobovo in Kokotovo. Za to sporočilo Delićeve bi lahko rekli najmanj, da kaže velik spodrsljaj vzgoje staršev in šolskega sistema. Razlog zanj pa se verjetno skriva v pomembni vlogi, ki sta jo Rupel in Petrič, oba sta bila tudi veleposlanika v ZDA, imela pri odhodu Slovenije iz balkanske Jugoslavije, kjer sta ZDA in Izrael veljala za razredna sovražnika, ki se ju v medijih na vso moč zmerja. Pomagala sta nas vrniti nazaj proti Evropi.

Oba sta si s številnimi domačimi ter tujimi diplomati in poslovneži drznila priti na sprejem ob odprtju veleposlaništva Izraela v Ljubljani. Tam je izraelski zunanji minister Gideon Saar Janezu Janši dejal, da je v treh mesecih izpolnil obljubo o odprtju ambasade v Ljubljani, in dodal, da tega ne bi bilo, če Janši ne bi uspelo četrtič postati premier. Janša je odnose z Izraelom, ki so bili desetletja, ko so vladale leve vlade, odlični, vrnil v normalnost. V ekstreme je zašla prejšnja vlada.

Oba, Petriča in Rupla, bila sta moja profesorja na fakulteti še v času socializma, sem na sprejemu hvaležno pozdravil.

Da so ob odprtju ambasade vse največje opozicijske stranke padale skoraj v nezavest, je bilo deloma pričakovati po njihovem zasuku k ekstremizmu v zadnjih letih. Denimo z vpitjem o genocidu. A tudi nenavadno. Še nedavno, ko so vladali, so prisegali na diplomatsko reševanje sporov in ne vojne. Hkrati pa nočejo ambasade, ki je simbol takšnega dogovarjanja.

Na dvojna merila in pomanjkanje načel pa kaže še nekaj: medtem ko ostro nasprotujejo izraelskemu veleposlaništvu v Ljubljani, jim odprta vrata ruskega veleposlaništva – kljub brutalni agresiji v Ukrajini – zadnja leta niso predstavljala težav. Ni bilo uličnih protestov levičarjev, ki bi zahtevali zaprtje. Spomnimo še, da so po zasedbi Krima v Sloveniji mirno gostili Vladimirja Putina in druge najvišje predstavnike te države, nekdanji premier Marjan Šarec pa je z Zoranom Jankovićem potoval na uradni obisk k Putinu v Moskvo. In kmalu za tem odstopil. 

Kako jih odnaša, kaže tudi cirkus, ko so v prvih stotih dneh vlade uporabili skoraj vse instrumente, ki si jih je sploh mogoče zamisliti: zahtevali so vrsto referendumov, ponovitev celo že dokončanih parlamentarnih preiskav, predlagali odstavitev šefa parlamenta Zorana Stevanovića in tudi referendum o tem, predlagali ustavno obtožbo premiera Janeza Janše, interpelirajo zunanjega ministra Toneta Kajzerja. Za politični boj pa so javno angažirali celo vse svoje sindikate. Tudi tiste, ki ne bi smeli biti politični, denimo tiste, ki delujejo na področju državnega šolstva.

Če je najstarejša obrt na svetu znana po tem, da prodaja intimo za denar, je najstarejša obrt politike prodaja načel za ohranitev oblasti.

Na koncu ostanejo brez obojega, za nas pa je vsaj spektakel.