Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Sreda,
11. 4. 2018,
4.02

Osveženo pred

6 let, 3 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

91

Natisni članek

Natisni članek

Miha Mazzini kolumna GZS

Sreda, 11. 4. 2018, 4.02

6 let, 3 mesece

Miha Mazzini: Gnusna propaganda Gospodarske zbornice Slovenije #kolumna

Miha Mazzini (primerno za TOP 2)

Termometer prikazuje, kako vroč je članek.

Termometer prikaže, kako vroč je članek.

Thermometer Red 10

91

Šele te dni sem videl propagandni film, ki ga je februarja med ljudstvo poslala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). Sami o sebi odkrito pravijo, da so lobistične aktivnosti njihova osrednja dejavnost (vir), tovrstni poskusi vplivanja na javno mnenje pa nič neobičajnega.

s | Foto: Zanimivo, ko gre za TV-soočenja, so predstavniki sindikatov tako tudi predstavljeni, predstavniki GZS pa so vedno strokovnjaki, poznavalci in podobno. Zapišimo torej jasno in glasno, da GZS ni nič drugega kot še en sindikat med mnogimi, sindikat kapitala. Amen.

S tem ni nič narobe. Vse je pa narobe s prispodobo, ki nam jo vsiljujejo.

Slovenija kot vlak

Sindikat GZS si slovensko družbo predstavlja kot vlak (video):

Video: Youtube


Oni so lokomotiva, na katero se "šlepa" javna uprava, sledita zdravstvo, šolstvo, daleč največji vagon so upokojenci (ni dobro vidno zaradi modre podlage), nazadnje nezaposleni, ki so očitno zares odveč, najdlje od gospodarstva, čeprav bi mu morali biti najbliže. Gospodarstvo je seveda zeleno in najmanjše v celotni kompoziciji, s čimer trkajo na naše usmiljenje.

Vagoni so povsem ločeni med seboj, med njimi ni ne prehoda ne stika. Gre za tovorne (= paraziti!) vagone, ki se razlikujejo le po barvi (= vsi so isti!). V njih torej niso ljudje, marveč le breme.

Prispodoba, ki nam jo podtika sindikat GZS, je zelo nevarna: takoj, ko del prebivalstva razglasimo za breme in razčlovečimo, je naslednje logično vprašanje, kdaj se ga bomo znebili. In sindikat GZS že ponuja odgovor: vagoni so pravzaprav ladijski zabojniki, lahko jih pošljemo čez morje.


Preberite si še: 
---> Slovenska eksplozija ustvarjalnosti
---> YouTube, uničujoča varuška


Sence preteklosti

Starost prinaša s seboj grenak občutek ponavljanja. Da, prispodobo vlaka sem že videl. Uporabljali so jo pred odcepitvijo Slovenije, le da je bila takrat Slovenija lokomotiva, preostale republike pa vagoni, ki so jo zavirali. Vedno so dodali obljubo, da bo samostojna Slovenija zdivjala v svetlo prihodnost, v drugo Švico. Ni se ravno tako končalo, priznajmo.

Sledili so časi pajdaškega kapitalizma, ki se niso še čisto končali. A pajdašili so se ravno podjetniki in politiki. Na sliki ni drezine, ki se je od lokomotive odtrgala in na tuje račune odpeljala milijarde, od slovenskih avtocest prek Teša do bančnih lukenj. O teh milijardah slika molči, so že časi minuli, ki naj jih pustimo pri miru. Vključno s tem, da na seznamu nekdanjih nagrajencev GZS najdemo zaporniška imena, od katerih se GZS nikoli ni ogradila ali jim naziva vzela.

Stališča sedanjosti

Bolj zanimivo je vprašanje, katera podjetja sindikat GZS zastopa. V Sloveniji je podjetništvo v javni podobi razpadlo na dve diametralno ločeni skupini: domačijsko obrtniško, ki jo s svojim prostaštvom predstavlja minister Počivavšek, ter skupino v svet odprtih podjetnikov, ki so od Slovenije pobrali izobrazbo in dom, njihovi pogledi pa so usmerjeni v izvoz.

S prvo skupino nimam veliko stikov, z drugo mnogo. In menim, da ima GZS tipičen problem vseh sindikatov – ta skupina namreč na sindikat GZS niti ne pomisli. In GZS ni naredila ničesar, da bi to spremenila, kar se jim bo dolgoročno zelo poznalo.

Šolstvo

Sindikat GZS v propagandnem videu ob robotski glasbi zastavlja tudi vprašanja, ki naj bi dokazovala parazitizem preostale družbe. Recimo, če gospodarstvo plačuje za šolstvo: "Zakaj so potem naši otroci najbolj nezadovoljni?"

Najbolje bo, da vprašamo otroke, ki šolanje počasi končujejo – in sindikat GZS ima prav, res so nezadovoljni. Nezadovoljni so zato, ker delajo nesmiselna dela za minimalno plačo, na študentsko napotnico, brez prihodnosti in brez kakršnekoli varnosti, sploh pa brez občutka pripadnosti, kar je človeku najhuje. Mnogo mladih končuje drug študij samo zato, da lahko za 5,50 evra na uro (bruto) strežejo pijančkom.

Mnogo mladih končuje drug študij samo zato, da lahko za 5,50 evra na uro (bruto) strežejo pijančkom. | Foto: STA , Mnogo mladih končuje drug študij samo zato, da lahko za 5,50 evra na uro (bruto) strežejo pijančkom. Foto: STA ,

Kar pomeni, da državljani z nabuhlim šolstvom, v katerem gre študirat 70 odstotkov populacije (največ v EU!), plačujemo subvencijo gospodarstvu, ki s tem dobi poceni delovno silo. Da, podjetjem niti malice ni treba plačati – plačamo jo davkoplačevalci s študentskimi boni. Naj sindikat GZS izračuna višino tovrstne subvencije ter doda podatek, koliko gostinstva bi propadlo ta hip, če ne bi dobivali naše subvencije, in koliko manj članov bi takoj imeli.

Eden od problemov slovenskega šolstva je ravno to, da preveč streže gospodarstvu; z boni, nepotrebnim študijem itd.

Minister Počivavšek v vseh svojih letih mandata ni mogel urediti problema "praznjakov", torej plačevanja avtorskih pravic, urejenih z zakonom, sprožil se je edino ob bitki za lakirnico, torej za najnižje kvalificirana delovna mesta.

Če so ta cilj slovenskega gospodarstva (in sindikat GZS se od tega nikoli ni distanciral!), potem šolstva ne potrebujemo. Tak primer se je že zgodil. Ko so med drugo svetovno vojno Nemci osvojili Ukrajino in je bila videti zmaga dokončna, so naredili za Ukrajince izobraževalni načrt: nekaj razredov osnovne šole je bil maksimum, za kolonijo fizičnega dela je vse preostalo nepotrebno.

Zdravstvo

"Zakaj se potem čakalne vrste ne krajšajo?" sprašuje sindikat GZS. Naj mu pomagam z odgovorom. Še vsak minister za zdravstvo je na koncu bolj ali manj javno pojamral, da ni mogel nič spremeniti, niti dopolnilnega zavarovanja ne, ker so ga blokirale zavarovalnice. Aha. Šel sem preverit seznam članov GZS. Zavarovalnice so seveda naštete.

Po ocenah približno 30 odstotkov davkoplačevalskega denarja v zdravstvu izgine za napihnjene cene in druge podobne posle. Hm, kdo pa odnese ta denar? Zaposleni? Ne, zunanja podjetja – torej slovensko gospodarstvo, člani sindikata GZS.

Naj torej GZS med svojimi člani poskrbi za sodelovanje zavarovalnic in zmanjšanje lopovščine, pa se bodo tudi vrste takoj skrajšale.

Tako pa predstavniki podjetij, ki poberejo 30% preveč, jamrajo nad tem, da se bo minimalna plača zvišala za nekaj evrov. Za las je manjkalo, da bi ob tem propagandnem spotu bruhnil na tipkovnico.

Če pomislimo še na zdravnike-podjetnike, potem lahko rečemo, da je slovensko zdravstvo v najboljšem možnem stanju, kar se dobičkov gospodarstva tiče.

Upokojenci

V prvih letih samostojne države, ko so zaradi izgube jugoslovanskega trga podjetja množično propadala, so se politiki in gospodarstveniki dogovorili in preložili nezaposlene na davkoplačevalce. Naredili so jih za upokojence - eno leto je bila povprečna starost novih upokojencev celo zgolj 53 let! In danes se sindikat GZS, kot pozabljiva ribica, čudi, od kod toliko upokojencev. Odgovor: z njimi smo davkoplačevalci jemali breme s pleč gospodarstva.

V prvih letih samostojne države, ko so zaradi izgube jugoslovanskega trga podjetja množično propadala, so se politiki in gospodarstveniki dogovorili in preložili nezaposlene na davkoplačevalce.  | Foto: Pixabay V prvih letih samostojne države, ko so zaradi izgube jugoslovanskega trga podjetja množično propadala, so se politiki in gospodarstveniki dogovorili in preložili nezaposlene na davkoplačevalce. Foto: Pixabay

Vlak

Tako bi lahko nadaljeval razlago tudi s preostalimi parazitskimi vagoni, ampak nima smisla. Kar hočem povedati, je jasno: prispodoba vlaka je strup in gnus. Spot sindikata GZS zastruplja družbo in je nevaren, če se bo ugnezdil v nezavedno brez glasu proti.

Družba se ne sestavi tako, da se razdeli na parazite in koristneže, neprestano preganja namišljene čarovnice in išče sovražnike, marveč s tem, da se ustvari mreža del, storitev, znanja, ustvarjalnosti, ki kroži med ljudmi in kjer se posamezen član zaveda, da ni otok, marveč prispeva, dobi in ceni delo drugih, da se povežemo zaradi skupnih koristi in ne razdelimo v bitki za ostanke. Slovenci smo daleč od tega in zato nimamo pravega rodoljubja in ponosa, iz samostojne države delamo polkolonialno gojišče kadrov za izvoz.

Mar tisti, natlačeni v lokomotivi, res mislite, da ne potrebujete nikogar drugega? Slišal sem za gospodarstvenike, ki se res hodijo zdravit v tujino in tam tudi šolajo svoje otroke. V tujino pa se ne morejo izseliti, ker tam nimajo pajdašev med politiki. Ti res vagonov ne potrebujejo za kaj drugega kot pobiranje denarja. Vendar, kdo je potem tu parazit?

S tem spotom sindikat GZS pove, da je predstavnik samo takih podjetnikov, simbolov pajdaškega kapitalizma. Mar to drži? Je mar preostalim gospodarstvenikom res vseeno in bi radi drveli skozi opustošeno pokrajino, sami sebi v (ne)smisel?

P. S.: Primer samo za sindikat GZS

Na svoji spletni strani GZS takoj v prvem odstavku napiše, da "omogoča večjo gospodarska rast", in - če niso iz Dolenjske - že stori slovnično napako. Ker pa so na srečo vagoni še pritrjeni, naj nekdo od uprave vstane, se napoti vanje in tam najde parazita, imenovanega lektor, ter ga pripelje do lokomotive. Mogoče mu bo spotoma kapnilo, da ni povsem samozadosten.

Kolumne izražajo stališča avtorjev, in ne nujno tudi organizacij, v katerih so zaposleni, ali uredništva Siol.net.