Mateja Malnar Štembal: Imajo pravice žensk rok trajanja?

Trenutna raven enakosti med spoloma je izračunana na 68,4 odstotka. Kazalnik spremlja razlike med spoloma na področjih ekonomske udeležbe in priložnosti, dostopa do izobraževanja, političnega vpliva ter zdravstvenega in preživetvenega stanja v državah.

Včasih se zdi, da je enakost med spoloma omejena na različne dolžine trenutkov. Že res, da smo si ženske zgodovinsko gledano v zadnjih stoletjih izborile mnoge pravice, toda kaj, ko je mnoge tovrstne "borbe" treba obnavljati, kot da bi šlo za nekakšno naročnino, abonma, in se od nas zahteva, da ponovno dokažemo, da si jo "zaslužimo" oziroma da jo vsakih nekaj let obnovimo.

Ne pravim sicer, da ženske nismo enakopravne z moškimi, da nimamo enakih pravic in obveznosti, temveč govorim o enaki moči in enaki (so)udeležbi na vseh področjih v javnem in zasebnem življenju.

Ne gre za izključevanje enega spola proti drugim, zato zavzemanje za enakost ne more in ne sme biti samo domena žensk. Neupoštevanje enakosti in vztrajanje predsodkov prav gotovo škodi celotni družbi. Mnoge raziskave tudi kažejo, da so ženske nagnjene k intuitivnemu vodenju in uporabi več komunikacije v težkih obdobjih.

Gre za upoštevanje različnih perspektiv – če govorimo denimo podnebnih spremembah, se tudi vam ne zdi, da je čisto vseeno, ali upoštevamo samo moški vidik?

Javne razprave in okrogle mize potekajo pogosto zgolj ali pa prevladujoče v moški zasedbi. Foto: Shutterstock

Pa kaj spet hočejo te ženske?

Stanje v Sloveniji je vendarle dokaj dobro. Na marsikaj smo lahko ponosni.

Zgodovinsko gledano smo ženske v Sloveniji volilno pravico dobile že takoj po drugi svetovni vojni, že več desetletij lahko svobodno odločamo o rojstvu otrok, ureditev dopusta za nego in varstvo otroka je lahko zgled marsikateri državi v EU, plačna vrzel med spoloma je ena najnižjih v Evropi ...

Pa vendarle ostaneš odprtih ust, ko na Feministični turi po Ljubljani (zelo priporočam in ne, ne gre za protestni shod, temveč za turo po pozabljeni, zabrisani zgodovini žensk, ki so s svojim ustvarjanjem pustile neizbrisen pečat) izveš, da je v središču mesta zgolj ena sama ulica poimenovana po ženski, in sicer ulica Josipine Turnograjske, med Šubičevo in Erjavčevo cesto, ki pa je dejansko dovoz za trgovski center Maxi.

Že omenjeni kazalnik Global Gender Gap kaže, da smo z 29. mestom za deset mest izboljšali svoj lanski položaj. Predvsem po zaslugi področja podindeksa političnega opolnomočenja na račun povečanja števila poslank, ministric, prve predsednice države. Toda leta 2017 smo bili tudi že med prvo deseterico – na odličnem sedmem mestu.

Sredi junija me je šokiralo poročilo Združenih narodov, da ni nobenega napredka pri zmanjševanju predsodkov do žensk. Le 27 odstotkov vprašanih je menilo, da je za demokracijo nujno, da imajo ženske enake pravice kot moški, polovica, da so moški boljši politični voditelji. Še najbolj šokanten podatek pa je, da je za četrtino prebivalcev upravičeno, da moški pretepa svojo ženo.

Zatorej če odstremo posamezne sloje enakosti, vendarle vidimo drugačne odtenke.

Tudi v Sloveniji.

Tudi glede ženskih glasov v medijih in javnosti.

Voditelji oddaj v najbolj gledanih terminih so običajno moški, ki v oddaje vabijo pretežno moške. Foto: Shutterstock

Včasih je treba šteti

V Združenju Ona ve, združenju za povezovanje strokovnjakinj in promocijo znanja, smo si ob ustanovitvi pred dvema letoma zadale cilj, da bomo do leta 2023 dosegle, da bo v medijih in na javnih dogodkih razmerje sogovornic in sogovornikov 50:50. Enako razmerje si želimo tudi pri prejemnikih najvišjih državnih in drugih odlikovanj in nagrad.

Ob ustanovitvi smo namreč ugotovile, da tudi pri nas en ženski glas preglasijo štirje moški.

Zelo smo ponosne, da po dveh letih obstoja ugotavljamo, da nam uspeva premikati odstotke – z začetnih 27 - 29 odstotkov se pomikamo proti 35 - 40 odstotkom sogovornic.

In tega ne govorimo na pamet. Merimo, štejemo, analiziramo, primerjamo. Mislim, da smo v Ona ve edine na svetu, ki v realnem času s pomočjo klipinga spremljamo gibanje odstotkov sogovornic v intervjujih osrednjih slovenskih medijev. 

V medijih vidimo ene svojih najpomembnejših partnerjev. Potrebujemo jih za ozaveščanje in postavljanje teme enakosti v ospredje poročanja. Zato jih tudi kdaj pa kdaj pograjamo.

Da se ne bo še naprej dogajalo, da bi imela tako pomembna oddaja, kot je Intervju na TV Slovenija, v 25 oddajah zgolj 16 odstotkov gostij. Ali pa, da bi bilo 50 odstotkov oddaj brez ene same ženske, kar se je zgodilo v prvega pol leta v oddaji Arena.

Zares se nam zdi ključno, da slišimo različna mnenja in da vladata ravnovesje in širina stališč.

Za razliko od prej mediji in organizatorji dogodkov težko rečejo, da so iskali primerno strokovnjakinjo, pa je niso našli. Trenutno jih imamo v Ona ve skoraj 500 – natančno 448.

Izredno ponosne smo na te naše članice mreže Ona ve, strokovnjakinje, ki so pripravljene nastopiti v javnosti, deliti svoje znanje, povedati svoje stališče, svojo perspektivo. In tudi, da se znajo med seboj opogumljati, si dajati prostor, si resnično dati tisto pravo podporo. Ne zaradi istega spola. Predvsem v strokovnem smislu – kot strokovnjakinja strokovnjakinji.

V 20. stoletju se je gibanje za osnovne pravice žensk razširilo po celem svetu. Foto: Neznan Avtor - Archivo General de la Nación. Inventario 128621, Argentina

Kaj pa lahko naredimo jaz, ti, mi, oni?

Kadar zaslišim globalne številke, odstotke, primerjave, si vedno težko predstavljam, kaj lahko naredim kot posameznica že danes. Da ne prelagam vsega na državo, na nekoga drugega. Prepričana sem, da ima vsak od naspomembno vlogo pri spodbujanju enakosti med spoloma.

Lahko spremenim lastne vzorce razmišljanja? Seveda. Tako da sem pozorna na stereotipe in jih aktivno naslavljam v lastnem okolju, tako da pri nas doma denimo gospodinjskih in drugih del ne delimo na moška in ženska.

Lahko podprem druge ženske? Absolutno. Menim, da ženske tu prevečkrat pademo na celi črti. Premalo se spodbujamo, premalo poudarjamo lastne dosežke in premalo "štuparam" si dajemo.

Lahko vzgajam naslednje generacije, da se bodo zavedale enakosti ter spoštovanja do vseh ljudi? Nujno. Vsak od nas to lahko počne v okviru svoje ožje ali širše družine, kroga prijateljev, znancev. Tudi če so včasih že malo siti poslušanja, se vztrajanje izplača. Malo za šalo, malo za res: včasih moramo ženske isto stvar povedati večkrat, ker se nas ne posluša, in zato potem morda prepričanje, da ženske na dan spregovorimo 20.000 besed, moški pa pol manj.

V okviru našega združenja Ona ve se lahko vsekakor zavežem, da bom v mrežo pridobila čim več novih članic. Tudi z našo mini kampanjo, ki smo jo v teh dneh sprožile na svojih družbenih omrežjih – če vsaka obstoječa članica Ona ve pripelje še vsaj eno, nas bo 900.

Posnemanje je vsekakor dovoljeno in zaželeno.

Da poskrbimo da teh skoraj 50 odstotkov prebivalstva, na svetovni in slovenski ravni, ki ga predstavljamo ženske in dekleta, ne bo izključenih ali pa prezrtih iz razprav o vprašanjih, ki zadevajo nas vse.

Mateja Malnar Štembal, zgodovinarka, strokovnjakinja za komuniciranje in podpredsednica Združenja Ona ve.