Tako želi Avstralija brzdati družbena omrežja

Avstralska vlada je naredila nov korak pri zaostrovanju pravil za družbena omrežja. V javno obravnavo je poslala osnutek zakona o tako imenovani digitalni dolžnosti skrbi (Digital Duty of Care), ki želi odgovornost za varnost uporabnikov precej bolj neposredno prenesti na ponudnike digitalnih storitev.

Moj prikaz, moja pravila

Najbolj zanimiv del predloga ima preprosto ime: My Feed, My Way oziroma Moj prikaz, moja pravila. Ideja je na prvi pogled zelo preprosta; uporabnik bi lahko izbral, ali želi, da se mu vsebine na družbenih omrežjih še naprej prikazujejo po izbiri algoritma, ali pa želi videti predvsem objave ljudi in ustvarjalcev, ki jim je sam sledil.

S tem Avstralija posega v eno temeljnih značilnosti sodobnih družbenih omrežij: uporabnik praviloma ne vpliva na to, kaj bo videl, o tem v veliki meri odloča algoritem, ki poskuša predvideti, katera vsebina ga bo najdlje zadržala na platformi. Pomembno je, da predlog uporabniku ne bi prepovedal algoritma in bi svojo odločitev lahko v vsakem trenutku spremenil.

Avstralski parlament v glavnem mestu Canberra Foto: Shutterstock

Večina ne spremeni privzetih nastavitev

Avstralska ministrica za komunikacije Anika Wells poudarja, da mora imeti uporabnik v vsakem trenutku možnost spremembe izbire. A ob tem ostaja pomembno vprašanje: kakšna bo privzeta nastavitev?

Izkušnje z digitalnimi storitvami kažejo, da privzete nastavitve pogosto močno vplivajo na vedenje uporabnikov. Aktivisti, med njimi pobudnica kampanje Fix Our Feeds Chanel Contos, so prepričani, da bi morali biti algoritmi privzeto izklopljeni in da bi jih morali izrecno vklopiti tisti, ki to želijo.

Algoritmi so lahko koristni – dokler ne začnejo izvajati skritih namenov

Algoritmi sami po sebi niso novost in niso nujno škodljivi. Omogočajo, da uporabnik med milijardami objav hitro najde vsebine, ki ga zanimajo. Težava nastane, ko je uspešnost sistema določena predvsem s tem, koliko časa uporabnik ostane na platformi in koliko vsebin si ogleda.

Takšen model lahko spodbuja vsebine, ki vzbujajo močna čustva, ne glede na to, ali so koristne, resnične ali zdrave za uporabnika. Pri mlajših uporabnikih je težava še izrazitejša, saj lahko ponavljajoča se izpostavljenost določenim vsebinam vpliva na njihovo vedenje, samopodobo in dojemanje sveta.

Stroka opozarja, da algoritmi družbenih omrežij (lahko) spodbujajo zasvojenost. Foto: Shutterstock

Široko zasnovano proti zasvojljivosti

Digitalna dolžnost skrbi bi zajela različne vrste spletnih storitev, med drugim družbena omrežja, spletne igre, aplikacije in klepetalne robote z umetno inteligenco. Ponudniki bi morali upoštevati, kako njihove funkcije in načini oblikovanja storitev vplivajo na uporabnike, mlajše od 18 let. Posebej vprašljive so funkcije, ki lahko spodbujajo zasvojljivo uporabo ali negativno vplivajo na samopodobo mladih. Tako kot imamo osnovne varnostne standarde za avtomobile, igrače ali hrano, digitalna dolžnost skrbi uvaja osnovne standarde za spletne izdelke, ki jih vsak dan uporabljamo, pravi ministrica Wells.

Posebej pomembno za mlade

Predlog posebej obravnava vsebine, ki lahko škodujejo mladoletnim uporabnikom. Platforme bi morale otroke zaščititi pred vsebinami, ki spodbujajo motnje hranjenja, sovražne predstave o ženskah in enakosti spolov, pornografijo, poveličevanje kriminala ali smrtno nevarne podvige, ter pred vsebinami, ki lahko povzročijo resno duševno stisko.

Pri mlajših od 16 let bi bila zaščita še strožja: algoritemsko priporočanje vsebin in neskončno drsenje po viru objav bi moralo biti izključeno.

Albanese: Nadzor ljudem

Avstralski premier Anthony Albanese želi morebitne pomisleke glede državnega poseganja v internet preprečiti že vnaprej. »Ne gre za to, da bi vlada dobila nadzor, temveč da bi nadzor dobili ljudje,« je dejal. Po njegovih besedah je cilj predloga uporabnikom dati več izbire pri njihovem spletnem doživljanju.

Albanese Avstralski premier Anthony Albanese je prepričan, da bi uporabnikom družbenih omrežij novi zakon vrnil možnost izbire, ki je zdaj v veliki meri prepuščen algoritmom in s tem posredno njihovim komercialnim interesom. Foto: Reuters

Vlada se pri tem sklicuje tudi na svojo širšo politiko spletne varnosti, ki je že pripeljala do enega najbolj radikalnih ukrepov na svetu – prepovedi uporabe družbenih omrežij za mlajše od 16 let. Mladi so v veliki meri našli obvode in kljub prepovedi ostali na platformah, za kršitve pa ni bil kaznovan še noben uporabnik in nobeno tehnološko podjetje. To pa odpira vprašanje, kakšen je smisel zakona, katerega izvajanje je skoraj nemogoče doseči.

Med zaščito uporabnikov in cenzuro je zelo tanka meja

Albanese poudarja, da so k spremembam pomembno prispevali starši in zagovorniki varnejšega spletnega okolja. Opozicija je do predloga precej bolj nezaupljiva. Vodja liberalcev Angus Taylor je izrazil velik skepticizem in opozoril na nevarnost cenzure. Vlada medtem poudarja, da njen cilj ni določanje, katera politična ali druga mnenja so dovoljena na internetu. Wells je posebej zavrnila možnost, da bi bil zakon uporabljen za reguliranje dezinformacij.

To odpira vprašanje, ki ga bo v parlamentarni razpravi težko obiti: kdo bo odločal, kaj predstavlja dovolj veliko nevarnost, da mora biti digitalna storitev zaradi tega regulirana?