Sobota, 12. 6. 2021, 22.10
3 leta, 6 mesecev
Komentar urednika
Letališče Milana Kučana
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
10
186
Vodja kabineta ljubljanskega župana Zorana Jankovića Tanja Dodig Sodnik je v petek predsedniku republike Borutu Pahorju, DZ Igorju Zorčiču, vlade Janezu Janše in državnega sveta Alojzu Kovšci poslala predlog, da bi ob 30. obletnici ukinitve jugoslovanske komunistične diktature preimenovali letališče Jožeta Pučnika v letališče komunista Franca Severa Frante. V parlamentu je Igor Zorčič odločil, da ne bo dovolil razprave o programu Levice, ki bi podržavila podjetja in kapitalistične direktorje zamenjala s svojimi, kar bi nas vrnilo v čase, ko so vladale Frante. Vlada pa je objavila poročilo, ki ga je pred desetletjem Milan Kučan pripravil o BiH, kjer so se po propadu socialistične Jugoslavije množično pobijali, in v katerem Kučan ocenjuje, da brez sprememb država, ki je nastala, ko so ZDA s silo ustavile prelivanje krvi, dolgoročno ne more obstati.
Z objavo Kučanovega zaupnega poročila smo po podtikanjih iz SD Tanje Fajon in drugih opozicijskih strank, ki poskušajo tudi na področju zunanje politike z "non paperji" diskreditirati vlado Janeza Janše pred predsedovanjem EU, dobili nekaj vsebine.
Preberemo lahko dokument, v katerem Kučan, ki je s predhodnico stranke Fajonove vodil prejšnji nedemokratični sistem, ocenjuje, da so v BiH nujne spremembe, ker sicer ta država ne bo obstala. Predlagal je razmislek o drugačni razmejitvi nacionalnih skupin. Poročilo je Kučan pripravil za vlado, ki jo je pred desetletjem vodil Borut Pahor.
Po Titu Janković poskuša še s Franto
Kučanovo poročilo oriše, kako eksploziven je položaj in kako raznoliki so interesi različnih narodnosti in verskih skupnosti v BiH, ki so se po propadu socialistične Jugoslavije streljale. Danes se ne streljajo, a ni veliko drugače.
To Kučanovo pisanje pokaže tudi, kako težak je prehod iz preteklosti, ki so jo pri nas številni že pozabili in ki jo obuja Levica Luke Meseca s svojim programom, ki bi nas s podržavljanjem podjetij vrnil v preteklost Josipov Brozov, po katerem je Zoran Janković poimenoval ulico proti Stožicam.
Jankoviću je slavljenje diktatorja in jugoslovanske diktature takrat prepovedalo ustavno sodišče. Ta teden pa je župan Ljubljane poskušal z nižjimi kadri. Kot državnika, ki je ustanavljal slovensko demokratično državo, nam je njegov kabinet z dopisom za preimenovanje največjega letališča v državi ponudil Franca Severja Franto. Pred tem je Janković še odkupil polovico svojega vrta od bankrotiranega sina. Tem sinovom je država odpisala že desetine milijonov evrov dolgov. V levem državnem zasebništvu se Jankovićevi znajdejo. Vmes pa slavijo delavske pravice, Tita in Frante in to.
Če bi Janković dosegel najnovejše preimenovanje, bi skril vlogo in pomen disidenta Jožeta Pučnika, katerega življenjska zgodba kaže umazanijo voditeljev prejšnjega režima v Sloveniji. Pučnik, po katerem je zdaj imenovano letališče, je po vrnitvi iz Nemčije po zmagi na prvih delno svobodnih volitvah vodil koalicijo strank Demos, ki je izpeljala osamosvojitev. Z novo ustavno ureditvijo pa so zagotovili tudi dolgoročno spoštovanje temeljnih svoboščin ljudi, tudi do zasebne lastnine, in nas s tem vrnili nazaj v liberalno Evropo. Iz diktature so nas vrnili v svet svobode.
Iz katerega so nas desetletja prej na vzhod odpeljale komunistične Frante. In kamor bi nas rada s svojim programom prenosa lastništva podjetij na državo vrnila Levica Luke Meseca.
Mesec ne pozna programa Levice ali se mu odreka?
Mesec je ta teden sicer odločno zanikal, da naj bi imeli v programu podržavljenje podjetij, kot jih je po vojni ob množičnih umorih izvedel titoistični režim. To je Mesec storil, ko je predsednik DZ Igor Zorčič sporočil, da ne bo izredne seje parlamenta, ki jo je o načrtih podržavljenja podjetij zahtevalo 33 poslancev SDS in NSi.
Mesec je pisno na družabnih omrežjih sporočil, da se "levica ne zavzema za odpravo zasebne lastnine in ne bo razlaščala kmetov in podjetnikov". Tako:
"Ne, Levica ne bo razlaščala podjetnikov in kmetov. Ne sprejemamo pa, da se v imenu "svetosti" zasebne lastnine tepta pravice delavcev in uničuje okolje."@LukaMesec
— Levica (@strankalevica) June 11, 2021
Več: https://t.co/IIlLcC9img
"Tega ni v nobenem programu in kdor tako bere, bere zlonamerno," je med drugim zapisal Mesec.
A pri besedah politikov je dobro biti previden. Program Stranke Levica z združitvenega kongresa junija 2017, ki ga imajo objavljenega na svoji spletni strani (tukaj), nedvoumno pravi, da bodo "lastništvo podjetij prenesli v roke države in lokalnih skupnosti". Prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti je sinonim za podržavljanje. Tako pravi njihov program:
Nejasno je, ali Luka Mesec ne sprejema več lastnega združitvenega programa ali preprosto govori neresnice. Ali pa namerava, če bo vodil državo, podjetja odkupiti. Hoferje, Lidle, Mercatorje, Gorenja, Pipistrele ... Z vašim denarjem. Za svoje ekosocialne cilje. In svoje kadre, ki jih bo nastavil za direktorje, da bi odpravil "kapitalistični menedžment".
Razprava, ki so jo predlagali poslanci SDS in NSi in jo je Zorčič preprečil z razlago, da to ni v pristojnosti državnega zbora, bi bila koristna že za to, da bi v Levici sami razčistili, kaj je njihov program in kaj cilji. In da bi to, ali nameravajo podržaviti vsa podjetja, razčistili tudi v koaliciji Kul, katere del je Levica.
Še posebej nenavadno je to, da so v tej opozicijski koaliciji tudi liberalne stranke, ki bi morale ob idejah podržavljanja vseh podjetij in odpravljanja kapitalističnega menadžmenta padati v globoko nezavest.
Po tem, kar imajo v programu, so v Levici celo bolj radikalni, kot so bili na koncu v socialistični Jugoslaviji, ki se je neučinkovitemu državnemu lastništvu podjetij, po katerih je slovel sovjetski vzhodni blok, odrekla in eksperimentirala s samoupravljanjem. Z družbeno lastnino.
Vračanju v zgodovino in celo ponarejanju preteklosti, da bi bila videti lepša, pa smo priča tudi sicer. Sam predsednik republike Borut Pahor je nedavno z nemško veleposlanico odkril obeležje, ki lažnivo razglaša Josipa Vidmarja za šefa slovenskega parlamenta, Janković je pred parlamentom ob spomeniku Francetu Bučarju postavil spomenik komunističnemu funkcionarju Janezu Stanovniku, nekdanji predsednik z leve Danilo Türk je odlikoval Tomaža Ertla, ki je v prejšnjem režimu vodil tajno politično policijo in zapiral politične nasprotnike. Frantar je zdaj skoraj pika na i tega procesa ponarejanja "slavne" zgodovine.
A s Franto je Janković najbrž šel celo predaleč tudi za levico. Vse skupaj postaja karikatura. Sive lase ob tem najbrž dobivajo še najbolj trdi komunisti. Kako komu pade na pamet, da bi letališče poimenoval po drugoligašu nekdanje totalitarne partije? Morda bi bilo še logično, če bi predlagal poimenovanje po Janezu Kocijančiču, ki je bil vsaj res pomemben funkcionar v času komunizma, po nastanku svobodne in demokratične države pa je nekaj časa vodil predhodnico SD. Ne sicer preveč uspešno. Povrhu pa je bil dolga let šef letalskega prevoznika, olimpijskega komiteja in vrha menda vedno neodvisne RTV Slovenija.
Še bolj logično pa bi bilo najbrž za levičarje, da bi letališče Jožeta Pučnika preimenovali preprosto kar v letališče Milana Kučana, ki ima velike zasluge, da so številni iz prejšnjega sistema na najvišjih položajih prileteli v novega.
A Kučan je na srečo še živ, po še živih pa so v naši okolici ulice in mesta nazadnje poimenovali, ko je šlo za res hude diktatorje, denimo Hitlerja, Stalina ali Tita.
Za normalne ljudi (na levi, desni in vmes) pa je poimenovanje letališča po Pučniku dobra izbira, ki jo moramo braniti. Ne le zaradi vloge, ki jo je imel pri nastanku svobodne države. Tudi zaradi tega, ker je dokazal, da ljudi tukaj tudi diktatura ne more zlomiti, za kar je sicer moral v drugo državo. V Zahodno Nemčijo. Podjetje iz te države pa letališče Jožeta Pučnika danes upravlja.
Če Mesec izpelje program "prenosa lastništva podjetij na državo", o katerem poslanci ne smejo razpravljati in bo lastnik in upravljalec letališča spet tukajšnja levica, pa bo preimenovanje v letališče Milana Kučana pač posledica.
Če ne celo po Luki Mesecu.
186