Lahko Shakira reši težave Angele Merkel?

Ko je Samuel Huntington v Trku civilizacij za eno od ilustracij teorije uporabil Jugoslavijo, si nismo mogli misliti, da je bila tisto samo predigra. Vojne v Jugoslaviji - med katoličani, pravoslavci in muslimani - so bile vojne med okruški, ki nastanejo na prelomnicah med civilizacijami.

Kar se dogaja zdaj, je trk islamske in zahodne civilizacije kot celote.

Ali pa trka ni, kot ni trka, če se dotakneta opeka in blazina. Na nedavnem srečanju Prijateljev Evrope v Bruslju je prvi podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans povedal, da so migracije pač trend, ki bo trajal še vsaj 20 ali 30 let. Kot bi govoril o astronomskem pojavu. Vzdušje nekaterih je nekako tako, da bo Evropa pač celina mnogih narodov, ver, ras … ljudi, skratka.

Občudujejo moralno vodstvo Angele Merkel, ki je vodstvo Zahodne Evrope nad menda nazadnjaškim, ksenofobnim, fašističnim Vzhodom, torej deželami, ki so jih še pred 20 leti lahko gledali navzdol zaradi njihove ekonomske revščine, pred 75 leti pa zato, ker so bili pač Slovani ali Balkanci. Zdaj jih lahko gledajo "von oben", ker pač nimajo dovolj razsvetljenega odnosa do beguncev.

To so dežele, ki so polovico prejšnjega stoletja preživele na napačni strani civilizacijskih prelomnic in v konec zgodovine ne verjamejo. Poleg moralnega si želijo vsaj transportno-logistično vodstvo.

Ne verjame niti Huntington. Dvajset let po objavi Trka Civilizacij še vedno piše: "Kar na koncu za ljudi šteje, ni politična ideologija ali ekonomski interes. Vera in družina, kri in prepričanje so tisto, s čimer se ljudje identificirajo, za kar se bodo borili in umrli." "Geopolitika se vrača", ugotavlja celo Joschka Fischer.

Kmetija javnega mnenja Teorij je veliko, od tega, da išče zgodbo, s katero bo kot državnica šla v zgodovino ali celo med Nobelovce, prek tega, da Nemčija potrebuje delovno silo, do tega, da smo od Merklove že navajeni, da ni političarka velikih strategij, da pa se hitro prikloni javnemu mnenju, posebej, če lahko s tem odščipne kakšen glas konkurenčnim levim strankam.

Ko je bil svet histeričen okrog nesreče v Fukušimi in se je nemško javno mnenje obrnilo proti nuklearnim elektrarnam, se je odločila za zaprtje nukleark. Javno mnenje škrtih nemških davkoplačevalcev jo je vodilo k politiki strogosti do južnjaških zapravljivcev. In romantično sočutje počitniško razpoloženih Nemcev do prvih beguncev je bila morda inspiracija za tisto vabilo.

Ampak zakaj se morajo, če so begunci, najprej mučiti skozi Turčijo, potem preveslati po morju v Grčijo, potem z grških otokov priti na celino, potem prečkati grško-makedonsko, makedonsko-srbsko, srbsko-hrvaško, hrvaško-slovensko in slovensko-avstrijsko mejo, da končno pridejo v deželo, kjer ni vojne in kjer govorijo nemško. Prehod čez vsako mejo morajo dobesedno izsiliti z žalostno podobo svoje usode, sicer bi jih kdo vprašal po dokumentih, vizi, jim pobral prstne odtise ipd.

In če so migranti, ki jih nemški kapitalistični stroj potrebuje, da jih bo izkoriščal, zakaj so ti ljudje breme Grčije, Makedonije, Srbije, Hrvaške in Slovenije. To so vse države, ki so revnejše od Nemčije in nimajo nobene obveznosti do nemškega trga dela.

Sirija ima talent Odgovor se ponuja kar sam po sebi. Starejši se spominjamo Iger brez meja, ki jih je Evropa igrala namesto vojn. Ekipe iz mestec različnih držav so tekmovale po bolj ali manj duhovitih poligonih, kjer je bilo veliko padcev, moče, plavanja, plezanj … premagovanja ovir, skratka. In zmagala je tista ekipa, ki je prva oz. najhitreje opravila s stezo.

V današnjih nekaj manj fiskulturnih časih so tekmovalne oddaje samo še kulturne – kot npr. Slovenija ima talent. Kjer iz kroga v krog napreduješ s svojimi talenti, samo eden pa na koncu osvoji prvo nagrado.

Mar ni tole potovanje Afganistancev, Pakistancev, Irancev, Iračanov, Sircev in vseh mogočih Afričanov podobno tekmovanje? Kdor ima talent, pogum, ambicijo, kdor ima denar, torej izobrazbo ali podjetnost, ta je šel na težko pot, ta je plačal podjetnim organizatorjem migracij vsaj za transfer na grški ali italijanski otok.

Če mi zamerite, da primerjam trnovo pot ljudi skozi Balkan z zabavljaštvom tipa Slovenija ima talent, je to majhna cena, da pokažem, kako cinično je moralno vodstvo Angele Merkel, ki je begunce povabila v Nemčijo, ni pa naredila nič za to, da bi bila njihova pot človeška. Mar Nemčija ne bi mogla vzpostaviti zračnega mostu ali ladijskega prevoza z obal Turčije v Nemčijo? Po občutku bi rekel, da gor in nazaj zvozijo več nemških turistov, kot je teh migrantov.

Ampak potem bi odpadlo filtriranje talentov. Na ladje in letala bi bilo ljudi treba vkrcevati po nekih pravilih, najprej bolnike, ženske, majhne otroke in starce.

A da ne bo pomote. Migrantski tok se je začel pred povabilom Merklove in se ne bo popolnoma ustavil, tudi če ga prekliče. Vprašanje je, ali bi bilo za Balkan boljše, če bi Nemčija zaprla meje.

Septembra bi bilo vsekakor slabše. Če jih zapre zdaj, bo Balkan postal predpražnik Evrope. Veliko muh na en mah bi pobili, če bi Grčija svoje dolgove poravnala tako, da bi Nemčiji prepustila otoke blizu turške obale. Kar je seveda slaba šala.

Shakira (Isabel Mebarak Ripoll) Nemci so pedantni kot Nemci. Vse zmagovalce tekmovanja bodo sprocesirali. Natančno. Zna nekaj časa trajati, ampak se bodo pregrizli skozi ljudi in podatke. Nekaterim bodo dali azil. Tistim, ki jim v domovini grozi preganjanje. Zna biti, da v Siriji, Iranu, Iraku, Pakistanu in Afganistanu bolj preganjajo take, ki znajo angleško, imajo kakšno šolo in znajo preganjanje prepričljivo opisati.

Kdor azila ne bo dobil, bo po kvotah, ki bodo določene pod moralnim vodstvom Nemčije, pripadal kateri od drugih evropskih držav. In širše. V Bruslju sem bil priča čisto resnemu pogovoru o tem, kako bo Evropa prosila prijateljske države, da bodo sprejele begunce, npr. Kanado, ZDA, Avstralijo. Celo v Južni Ameriki da je kar močna bližnjevzhodna diaspora. Pevka Shakira je libanonskega ali sirskega rodu. Zgled njenih staršev je rešitev za Evropo.

Ali pa se ne bo tako dobro izteklo in se bodo na Balkanu naslednja desetletja srečevali migranti, ki bodo silili na sever, in tisti, ki jih bodo na silo vračali na jug. Skladno z Dublinskimi pravili, ki bodo kar naenkrat spet začela veljati.

Slovenija išče šefa Ja, vrag je odnesel šalo. Nedavni nastop Janše na Odmevih so hvalili celo poklicni levičarji. Tisti večer je pokazal, da je državnik. Naslednje jutro je bil spet na Twitterju. Predsednik vlade pa medtem zamuja tako pri nadzoru Schengenske meje kot pri vzpostavljanju zavezništva srednjeevropskih držav, ki bi točko trka med civilizacijami premaknilo stran od naše države.

Za podjetne ljudi pa je trk civilizacij priložnost in ne grožnja. Taki podjetneži v Turčiji organizirajo nevarna potovanja čez morje. Podjetni Slovenci pa v senci trka civilizacij konsolidirajo oblast nad premoženjem slovenske države. Tudi Slovenija ima talent.