Kučanov dolgi pohod

Vlada je septembra močno spodbudila cepljenje. Z dobrim razlogom. Jasno je bilo, da bo udarilo. Uvedla je celo pogoj-PC za tiste, ki jih zaposluje država. Testiranje za normalno delo ne bo več zadoščalo, je bilo sporočilo. Testiranje si boste morali tudi sami plačati, je bila dodatna napoved, ki je spodbujala ljudi k cepljenju. To je dvignilo krivuljo cepljenj, po kateri smo bili pred tem blizu neodgovornemu Balkanu in celo za večino držav nekdanjega vzhodnega bloka. Odločnost vlade nas je začela bližati bolje organizirani zahodni Evropi. Pametnejšim ljudem.

Policijski sindikati in ustavni sodniki antivakserji

A je udaril policijski sindikat, da je zanje nesprejemljivo, da bi se morali cepiti. Tudi sicer so vsi mogoči sindikati in del politike zahtevali brezplačnost in enakovrednost testiranj cepljenju. Lagali so vam. Ni enakovredno. Testiranje ne ščiti pred težjim potekom bolezni. Trudili so se, da bi bilo čim več takšnih, ki se ne bi cepili. S pomočjo Nataše Pirc Musar je policijskemu sindikatu na ustavnem sodišču v pičlem tednu uspelo doseči zadržanje ukrepa, ki je spodbujal cepljenje. Cepljenje nekaj več policistov in državnih uradnikov bo imelo hujše posledice kot morebitno širjenje epidemije, je ocenila večina sodnikov. To je bilo močno sporočilo skupnosti, da cepljenja niso pomembna. Zadošča testiranje. Tako je pač ocenila večina ustavnih sodnikov. Pametni ljudje. Funkcionarji. Sedem. Levi del. Dva bolj z desne sta bila proti. Danes poglejte v bolnice, kdo je imel prav. 

Novice Janša: za nove smrti zaradi covid-19 bo soodgovorno ustavno sodišče

Hkrati so takrat v Ljubljani potekali množični protesti, kjer so desettisoči nasprotovali vladni ukrepom za omejevanje epidemije in se trudili čim bolj širiti covid-19.

Desno je nekdanji minister, propadli poslanski kandidat SD, ki je kot predsednik Rdečega križa dobro služil s svetovanji ministrici za zdravje, Dušan Keber. Foto: Ana Kovač Ob centru Ljubljane, po katerem "vstajniki" tradicionalno paradirajo pred kamerami televizijskih ekip, so zasedli celo obvoznico. Umrla pa je takrat še Katja, najverjetne zaradi stranskega učinka cepiva, katerega rabo je država zaradi tega ustavila. Tudi to so z leve izkoristili za politizacijo. Trdili so, da je kriv minister za zdravje in da je kriva vlada, ker sta spodbujala cepljenje. Obtoževal je, denimo, znani "neodvisni strokovnjak Tarče", sicer pa nekdanji minister, propadli poslanski kandidat SD, ki je kot predsednik Rdečega križa dobro služil s svetovanji, ko so levi še vladali, Dušan Keber. Sporočilo za antivakserje je bilo: cepljenje je nevarno, vlada, ki to spodbuja, počne neumnosti, mori, ne se cepiti. Keber ni neuki "vstajnik", da ne bi vedel. Več o Kebrovih postranskih zaslužkih lahko preberete tukaj: VPRAŠANJE PREMIERU: ZA KAJ STE KEBRU PLAČALI 36.216 EVROV?

Krivulja cepljenj se je zaradi tega nič skrivanega truda z leve, da bi odpravili interes za cepljenja, spremenila. Na slabše. Posledice vidimo danes: več hudo bolnih in mrtvih. Prepolne bolnišnice. Bizaren del dogajanja je, da so ulični protestniki ta teden na svojem zborovanju poklonili žrtvam epidemije. Si predstavljate? Najprej protestiraš proti ukrepom za omejevanje epidemije, trdiš, da so ukrepi vlade fašizem in diktatura, zelo verjetno z množičnimi druženji sam širiš virus, potem se pa pokloniš žrtvam. 

"Vstajniki" so le pajaci, pravi se skrivajo za njimi

A ti protestniki so nepomembni nastopači, ki velikega vpliva na ravnanje ljudi niso imeli. So pa s svojim ravnanjem sami širili virus.  Res pomembno vplivajo politiki, državni funkcionarji, politični in sodni, ki so za njimi. Ti so vplivali na dogajanje v času, ko smo zaradi truda vlade po precepljenosti prehiteli vsaj Poljsko, a se je vzpon pred mesecem, ko je bil še dober čas, ustavil. Tako to predstavi Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) grafično:

Kdo vse je bil za tem dosežkom, ni skrivnost. Precej nepomembna figura je bil iz Kranja uvoženi občinski svetnik Zoran Stevanović. Ne veliko pomembnejši igralec je bil politični aktivist, iz kul medijev močno podpiran "umetnik" ob petkih, četrtkih in sredah, Zlatan Čordić. Tudi nekaj časa zaprti zvezdnik TVS iz protestov ob petkih in tistih bolj nasilnih Anis Ličina ni bil res pomemben. Prave sile v ozadju pa so bili šefi strank, ki so se na ulici pojavili le nekajkrat: Tanja Fajon, Marjan Šarec, Luka Mesec in seveda Milan Kučan. 

Pomagala je tudi leva večina na ustavnem sodišču, ki je z razsodbami že pred poletjem odločila v prid neprijavljenih protestnikov, da vlada zaradi slabe zakonodaje iz preteklosti nima pravnega temelja, da bi omejevala njihova "kul" druženja. Bolni in mrtvi niso pomembni, pravni formalizem je, smo izvedeli od večine na ustavnem sodišču, ki je zahtevala popravke ureditve v neverjetno kratkih dveh mesecih. Razmerje tam je 7:2 za "KUL". V parlamentu pa je KUL v manjšini. A združuje dovolj poslancev, da lahko občasno zablokira spremembe. In v primeru zakonodaje, ki bi vladi omogočala ukrepe, pozneje to tudi s pomočjo državnega sveta so storili. Zaščitili so proteste. Bile so posledice. Desettisoči na ulicah. Proti cepljenju. Pogoju PCT, pogoju PC. Maskam. Čemerkoli.

A v ozadju je bilo še več, kar se je pokazalo, ko je na proteste nenadoma začel hoditi sam nekdanji šef komunistične partije, po padcu komunizma pa predsednik republike Milan Kučan. Večkrat se je v tem času slikal tam.

Novice Kučan spet med petkovimi protestniki #foto

Pojavljanje Kučana pred volitvami je običajno. Da pride na ulico, pa je novost. Je pa nekoč v Ljubljani s skupino svojih levih pristašev pred volitvami javno prosil župana Zorana Jankovića, naj kandidira.

Milan Kučan v začetku oktobra med nekaj sto levimi kolesarskimi protestniki na "ljudski vstaji" Foto: Bojan Puhek

Kar je Janković storil. S pozitivno Slovenijo je tudi dosegel relativno zmago na volitvah, a je propadel kot mandatarski kandidat. Zavladal je takrat drugič Janez Janša. Kučan, skratka, vzorec pomoči svojemu bloku ponavljal iz volitev v volitve, da bi onemogočil Janšo, ki realno edini konkurira za vladanje Kučanovem bloku, ki je deloma še iz socializma.

Pojavljanje na protestih in drugi javni nastopi nikakor niso slučajen dogodek. Podobno ni slučajno, ko Kučan ponavlja mantro z leve, da so ukrepi vlade Janeza Janše za omejevanje epidemije pretveza za doseganje političnih in ideoloških ciljev.   Gre za povsem jasno anticepilsko sporočilo, ki Kučana in še vrsto njegovih somišljenikov predstavi kot skrite akterje protestov tudi ob sredah. Vseh teh mitingov. V slogu Slobodana Miloševiča. Da se na oblast spravi prave "komuniste". Mimo rezultatov volitev. Tudi čez trupla.

Za KUL stranke pa je pred volitvami Kučan pomemben še, ker lahko vpliva, kdo bo privzdignjen za prvega igralca bloka proti Janezu Janši. Bo Tanja Fajon, bo Luka Mesec, bo Alenka Bratušek, bo Marjan Šarec, bo kdo drug? Za druge na levi, če Kučan najde in razglasi novega Jankovića, bo to hud udarec, ker na volitvah potem pristanejo povsem na obrobju ali celo izven parlamenta. Pozneje sicer dobijo nagrade. Kot Kebri. A le če kot blok vladajo.

Za to podporo zdaj poteka spopad. Kot kažejo izkušnje z Jankovićem ali njegovim naslednikom na zadnjih volitvah Šarcem, pa Kučanova tiha ali glasna podpora nikakor ne jamči zmage. Celo obratno.

Tisti so za anticepilstvom, ki so te sodnike izvolili

Zanesljivo zmagajo le, če Kučanovi kadri v sodstvu v času kampanje zaprejo Janšo. Saj veste, Branko Masleša lahko pomaga. Kot so zmagali z Mirom Cerarjem leta 2014. A je ustavno sodišče pozneje vse sodbe soglasno razveljavilo. Ker v njih ni bilo niti navedbe, kaj je sploh bilo kaznivo dejanje in ker je bilo sojenje tudi nepošteno, ker se ni izločil Masleša. Ki se je s Primožem Gorkičem, ki ga je levica v drugem poskusu le skadrirala na vrhovno sodišče brez dneva izkušenj s sojenjem, v zgodovino vpisal s sodbo, ki spodbuja neodgovorno zavračanje mask v zaprtih prostorih. 

Novice Masleša in Gorkič: Maske v zaprtih prostorih niso obvezne, ker ni zakonskega temelja

Sestavo ustavnih sodnikov so si z leve po volitvah 2014 zagotovili skoraj povsem svojo. A sodbe o tako pomembni stvari, kot je epidemija, danes niso soglasne. Kot je bila soglasna o razveljavitvi vseh sodb v primeru Patria. V takrat bolj pluralni, a tudi odgovorni sestavi. Soglasna je bila tudi dodatna sodba o tem, da je bila zloraba zakona (in s tem oblasti) poznejši odvzem mandata Janši v državnem zboru, ki ga je vodil Milan Brglez (takrat SMC, pozneje SD). Danes smo pa priča preglasovanjem. Med epidemijo. Tudi ta teden je bila še ena takšna sodba. Še bolj tesna večina je bila od običajne 7:2. Za je bilo pet sodnikov, proti trije. Med tistimi, ki so bili proti, je bil tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez. Ki je zelo prepričljivo opozoril, da večina ravna pravno nelogično. 

Novice Ustavno sodišče: Še del zakona o nalezljivih boleznih v neskladju z ustavo

Ni pa šel tako daleč, da bi zapisal, da v teh sodbah v času epidemije sploh ne gre več za pravo in pravičnost. Da gre za 24. april. Za volitve. In da te odločitve večine na sodišču, ki so v škodo ljudi, lahko škodijo celotnemu levemu bloku. Sodnikov ne volimo ljudje. Vemo pa, kdo je te sodnike izvolil. Tisti je odgovoren za njihove odločitve in posledice. In o teh bomo odločali 24. aprila.

Policijski sindikat je premagal bolne ljudi

Težava odločitve v prid policijskih sindikatov in zadržanje pogoje PC ni bila le, da je v ZDA predsednik Joe Biden za zaposlene v svoji administraciji določil celo obvezno cepljenje, pa tam vrhovno sodišče ni zaščitilo pravic tistih, ki se bojijo igle, na kar je v ločenem mnenju opozoril sodnik Klemen Jaklič. Še bolj je, ker pri nas sodniki niti niso odločali o vsebini. Pri zadržanju so tehtali le možne posledice razveljavitve pogoja PC v prihodnosti. Na tehtnici so imeli, da bo moralo nekaj več policistov trpeti, ko bodo cepljeni ali pa bodo morda imeli nekaj težav v službi, če bodo zavračali cepljenje, kar pa bo mogoče odpraviti in povrniti morebitno škodo. Na drugi strani tehtnice je bilo današnje dogajanje: polni intenzivni oddelki bolnišnic, vsak dan množice mrtvih, med tistimi, ki ne umrejo, pa številni takšnih s hudimi zdravstvenimi posledicami za dalj časa. Policijski sindikat je s pomočjo večine ustavnih sodnikov premagal bolne ljudi. Svoje lastne ljudi. 

Večina na ustavnem sodišču je odločila, da so bolni in mrtvi in težave v zdravstvu manj pomembna stvar od težav policistov in njihovih sindikalistov, če se nočejo cepiti. Zgodovinska sramota za policijo, njihove sindikate in sodnike.

A to odločitev ustavnega sodišča vlada in država mora upoštevati. Tako so odločili. Lahko jo pa kritiziramo. To je bila najbrž najbolj čudaška odločitev ustavnega sodišča doslej. Politikantska. Ni jim bilo treba odločati s svetlobno hitrostjo. Nihče jih ni silil. A mudilo se jim je. Da dosežejo učinek. Posledice. Ki so zdaj pred nami. In bodo na volitvah.

Je pa nepošteno odgovornost za to pripisati le levi sedmerici na ustavnem sodišču. Niso se sami izvolili tja. Pravi problem so politiki, ki ne vidijo, da pretirano politično podrejanje sodstva ni v dobro države in ljudi. Da je sodstvo v celoti njihovo, so vajeni še iz prejšnjega sistema. Pa takšnih medijev tudi. V državnem zboru so ti politiki danes v opoziciji in na ves glas vpijejo o diktaturi. Ker si drugi domnevno jemljejo preveč oblasti, ko poskušajo omejiti epidemijo. V dobro ljudi.  

In za diskreditacijo vlade so pripravljeni zlorabiti karkoli. Tudi smrt Katje kot stranski učinek zdravila, ki ga država od takrat ne uporablja več. Najglasnejši, a nikakor ne osamljen, z obtožbami, da je za smrt Katje kriv minister za zdravje Janez Poklukar in da je kriva vlada, ker je spodbujala cepljenje, je bil Dušan Keber.

Lani je Keber kot  "neodvisni strokovnjak", tako so ga predstavili v Tarči, zdravnike (in vlado) obtoževal, da so krivi za smrti v prenapolnjenih domovih za starejše, ki so v resnici, kot je opozorilo tudi računsko sodišče, zapuščina gledanja stran vlad v preteklosti. Njegovih. Zadnji domovi so se gradili v času prve vlade Janeza Janše v letih od 2004 do 2008. Pred epidemijo pa so leve vlade namesto dodatnih investicij denar tratile za svetovanja in študije. Narejeno ni bilo nič, so opozorili revizorji. Več o tem in poročilo računskega sodišča lahko najdete tukaj: PREMALO DOMOV ZA STAREJŠE: KAKO SO ZAPRAVLJALI DENAR, DA NE BI NIČ REŠILI.

Direktorica RTVS, ki to ni postala, dobila pa je odškodnino, in bivša šefica RK, sicer pa odvetnica Nataša Pirc Musar. Foto: Bor Slana Zaslužkar pa je bil tudi Keber. Na volitvah leta 2014 propadli kandidat SD (iz kvote Solidarnosti), ki so ga pozneje z leve skadrirali na vrh Rdečega križa, je v letu 2017 pri ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc za vodenje skupine, ki je pripravljala zakon, ki nikoli ni ugledal luči sveta, potegnil 36.216 evrov honorarja. Pri vodenju Rdečega križa mu je pomagala nekdanja političarka SD, pozneje pa poslanka PS Zorana Jankovića Renata Brunskole. Pred njim pa je rdeči križ vodila, uganili ste, Nataša Pirc Musar. Sami neodvisni kadri. In vsi na položajih zaradi izjemnih sposobnosti in neodvisnosti.

Nadgradnja bi bila, da nam Kebra ponudijo še kot novega Kučanovega Jankovića, Bratuškovo, Cerarja ali Šarca. Mandatarskega kandidata, torej. A tega filma ne bomo videli. Tako velikih napak Kučan in njegovi ne delajo. Keber je potrošna roba, s katero poskušajo doseči cilje. Kot so potrošna roba Stevanovići, Čordiči, Jenulli ... In še številni.

Ki lahko postanejo celo moteči, če bodo preveč razkrivali, da je predvolilni boj njihovih pravih šefov čez trupla.