Četrtek, 25. 4. 2019, 19.12
5 let, 7 mesecev
Urbani portreti
Filmi, kjer gledalci počakajo do konca odjavne špice
Začelo se je pred enajstimi leti kot sproščena filmska zabava. Hollywood je v kino poslal svojega novega superjunaka, tokrat brez lastnih supermoči, vendar pa z izjemno velikim tehnološkim znanjem.
S tem si je junak do konca filma uspel sestaviti super sposoben in neprebojen jekleni kombinezon, s katerim je lahko tudi poletel ter se seveda zmogel upreti kateremukoli nasprotniku. Bil je nadarjen za šaljive enovrstičnice, magnet za ženske, ki je potem srce vseeno oddal eni sami, oster v svojih mislih, inteligenten in tako šarmanten, da so ga želeli gledati tudi moški.
Takrat še ni bilo jasno, da je treba te filme gledati čisto do konca, torej do konca odjavne špice. Tako je takrat le malokdo počakal do konca seznama vseh napisov, da bi videl, kako je junaka nekega večera ob prihodu domov v njegovi futuristično oblikovani dnevni sobi pričakal človek, ki je zbiral ekipo superherojev in ga povabil vanjo. Ekipa naj bi se priložnostno borila proti zlikovcem, ki poskušajo zavladati Zemlji ali pa jo celo uničiti.
Človek, ki je bil leta 2008 povabljen vanjo, je bil Iron Man, superherojska ekipa se je imenovala Maščevalci, filmi, ki jih je bilo poslej treba gledati do konca odjavne špice, pa so prihajali izpod Marvelove blagovne znamke.
Črna luknja sodobnega filma
Na začetku je bilo vse skupaj še videti zabavno, v nadaljevanju pa je postajalo vse bolj resno. Stripovsko podjetje Marvel, ki se je s filmi ukvarjalo tudi že poprej, je z Iron Manom namreč začelo morda najambicioznejši finančni filmski projekt vseh časov. Namenili so se ustvariti lastno filmsko vesolje in postopoma posneti številne filme, s katerimi bodo predstavili posamezne superjunake, ki jih bodo potem spretno in smotrno povezovali v filme, v katerih bodo ti nastopali skupaj.
V naslednjih desetih letih so tako posneli dvajset filmov, s katerimi so spremenili podobo sodobne hollywoodske kinematografije. Postali so nekakšna črna luknja, ki je vase nepovratno vlekla gledalce in jih potem ni več izpustila. Mnogi obiskovalci kinodvoran so namreč postali predvsem obiskovalci Marvelovih filmov, kar je pomenilo, da so se vsako leto v kino opravili le dvakrat ali trikrat – takrat pač, ko je Marvel v kinodvorane poslal kak nov film.
Pri Marvelu so svoje filme ves čas medsebojno promovirali, jih spretno mrežili s pojavljanjem likov v različnih filmih, vanje vlagali vse več denarja tako za produkcijo kot promocijo ter izdelovali vizualne spektakle, s katerimi so prikovali gledalce na sedeže v dvorani. Marvel je iz filmskega vesolja Maščevalcev tako ustvaril popfenomen širokih razsežnosti, ki je zasvojil tako mlade kot srednje stare gledalce obeh spolov, jih spodbudil, da so študirali povezave likov med seboj in ugotavljali, kdaj in kje je bil kak lik prvič omenjen ali pa se je prvič pojavil na platnu, doma prirejali filmske večere in si Marvelove filme gledali za nazaj in podobno.
Marvel je spremenil mlado generacijo filmskih gledalcev v konzumente filmskih vsebin, ki temeljijo na zelo predvidljivem vzorcu: vzpostavljanju sveta vsakega posameznega super heroja, prikazu njegovih (super) moči in njegovemu kasnejšemu boju proti takšnemu ali drugačnemu zlu. Kako to vpliva na sedanjost in prihodnost sodobnega filma, lahko oceni vsak pri sebi.
Pri filmskem studiu Marvel so tako posneli in v en sveženj povezali naslednje filme: trilogijo Iron Man (2008, 2010 in 2013), trilogijo Thor (2011, 2013 in 2017), trilogijo Stotnik Amerika (2011, 2014 in 2016), dva filma o Varuhih galaksije (2014 in 2017), dva filma o Ant Manu (2015 in 2018) ter samostojne filme Neverjetni Hulk (2008), Doktor Strange (2016), Spider-Man: Vrnitev domov (2017), Črni panter (2018) in nazadnje letos spomladi še Stotnico Marvel. Med te filme so spretno nanizali še povezovalne tri filme Maščevalci (2012, 2015 in 2018), pri čemer so lanski film Maščevalci: Neskončna vojna prekinili ravno sredi napetega dela ter napovedali, da bo do konca tega spopada prišlo leto kasneje.
V praksi leto dni kasneje pomeni natančno ta vikend, ki je pred nami.
Maščevalci: Zaključek
Zato ni čudno, da so sklepni del te enajstletne filmske sage že lani začeli uvrščati med najbolj pričakovane filme letošnjega leta (poleg sklepnega dela Vojne zvezd, ki ga bomo deležni konec leta). V film Maščevalci: Zaključek je namreč usmerjena in vanj skoncentrirana vsa moč blagovne znamke Marvel, povrhu pa izjemno dolga in zelo draga promocijska kampanja, ki za ves svet presega vrednost 200 milijonov dolarjev (zmontirali so skoraj 80 napovednikov različnih dolžin in vsebin, ki jih plasirajo po medmrežju, v kinodvoranah in drugod), kar je vse narejeno z namenom, da z izjemno visokoproračunskim filmom epske dolžine (malce več kot tri ure), v katerega so vgradili za stotine milijonov posebnih učinkov na eni strani in zvezdniško trumo igralcev na drugi, v kinodvorane privabijo vse fene, pa tudi tiste, ki so si v zadnjem desetletju ogledali vsaj kakega od Marvelovih filmov.
Rezultat teh prizadevanj je na dlani. Med obiskovalci, ki so si že v predprodaji zagotovili vstopnico za zaključni del Maščevalcev, so naredili raziskavo, ki pravi, da: a) tako rekoč vsi gledajo Marvelove filme do konca, večina pa je presenečenih, če kdo od tistih, ki si je ogledal Marvelov film, ne vztraja do konca, b) velika večina teh predkupcev se je poskušala izogniti kakršnimkoli informacijam o vsebini zadnjega filma (tudi s tem, da so se začasno odpovedali udejstvovanju na družbenih omrežjih), da ne bi bili prikrajšani za filmski užitek, in c) precej več kot polovica jih misli, da film Maščevalci: Zaključek predstavlja tudi nekakšen zgodovinski trenutek v kinematografiji.
Kaj torej prinašajo Maščevalci: Zaključek? Ne bomo razkrili preveč. V osnovi je zgodba preprosta: Maščevalci se vnovič zberejo, da bi se spopadli s Thanosom, kar jim delno uspe, vendar pa se nekaj let kasneje pojavi prava možnost, da bi izničili Thanosovo smrtonosno aktivnost iz prejšnjega dela. To seveda zahteva kar kompleksno potovanje nazaj v času, s tem pa tudi ponoven sprehod čez nekatere poprejšnje Marvelove filme. Prve kritike filma, seveda tiste izpod tipkovnic najbolj čvrstih fenov, so bolj ali manj navdušene, čeprav je struktura filma precej nenavadna.
Kaj pa lahko rečem sam, ko sem si na prvi večer skupaj z nekaj tisoč slovenskimi gledalci ogledal zaključni del tega več kot desetletnega spektakla? Tisti, ki so ves ta čas zvesto spremljali razvoj te epopeje, bodo gotovo dobili ustrezen epilog ter nekako zaključeno zgodbo za vsakega od likov. Tudi lok Iron Mana, s katerim se je vse skupaj začelo, je v tem filmu logično sklenjen. Za tiste, ki Marvelovih filmov do zdaj niso gledali, pa najbrž ni smiselno, da si ogledajo samo zaključni del, saj jim bo manjkalo veliko informacij iz predhodnih filmov (pred ogledom priporočam vsaj vnovičen ogled prejšnjega dela). Tudi filma tokrat ni smiselno gledati povsem do konca, razen, če želite videti imena vseh stotin ustvarjalcev, ki so sodelovali pri njegovem nastanku.
Zaključimo lahko, da so ustvarjalci Maščevalcev dosegli svoje: ustvarili so nepopisno atraktivno filmsko blagovno znamko, ki kljub poskusom posnemanja s strani drugih studiev ostaja unikatna. Kaj pa bo z njo v prihodnje?
Marvel: prihodnost
Marvel bo letos poleti v kino poslal še drugi del svojega Spider-Mana (s podnaslovom Daleč od doma) kot zadnji film iz t. i. tretje faze Marvelovih filmov. Ta še nima napovedanih novih filmskih projektov. Kaj se bo torej z Maščevalci zgodilo v prihodnje?
Za zdaj še ni jasno. Jasno je, da se bodo igralci, ki so upodabljali ključne like od Roberta Downeyja, jr. (Iron Man), prek Chrisa Evansa (Stotnik Amerika) do Chrisa Hemswortha (Thor) v teh vlogah upokojili. Seveda pa to ne pomeni, da se bodo upokojili tudi njihovi liki in ideja Maščevalcev (nekateri so ob koncu tega filma že določili svoje naslednike).
Njihova blagovna znamka je pač premočna, da bi jo dolgo pustili v predalu. Tega se zavedajo vsi, z Disneyjem kot lastnikom Marvela na čelu.
Mislim, da ni daleč čas, ko bomo dobili nove obraze Maščevalcev.
1