Evropo je zajel val revolucij

Leto 1848 v zgodovinopisju velja za revolucionarno leto. Val revolucij, ki so zajele skoraj vso staro celino, se je začel februarja 1848 v Franciji. Pozneje so revolucionarni valovi pljusknili tudi v Habsburško monarhijo (del te smo bili tudi Slovenci), na Dansko, v Rusijo, na Nizozemsko, v Belgijo, na Švedsko, v Italijo …

Zedinjena Slovenija Za revolucionarno leto 1848 se uporablja tudi oznaka pomlad narodov, saj so številni narodi zahtevali večje pravice in uresničitev svojih nacionalnih ciljev. Na Slovenskem je tako leta 1848 nastal politični program Zedinjene Slovenije.

Ta program je zahteval, da se slovensko narodno ozemlje v okviru Habsburške monarhije združi v eno politično enoto z imenom Kraljevina Slovenija. Ta bi bila še vedno del Habsburške monarhije.

Boj za veljavo slovenskega jezika Slovenski narodni buditelji so v času pomladi narodov zahtevali tudi enakopravnost slovenskega jezika v javnosti in nasprotovali temu, da bi bile avstrijske dežele del velike, združene Nemčije.

Uspeh revolucij je bil samo delen. V Franciji je ustavno monarhijo zamenjala republika, a je bila ta kratkotrajna, saj je predsednik druge francoske republike Ludvik Napoleon Bonaparte, nečak slavnega Napoleona Bonaparta, leta 1851 izvedel državni udar in se razglasil za cesarja Napoleona III. Po marčni revoluciji je moral v Avstriji oblast zapustiti knez Metternich, a je Habsburška monarhija kmalu znova postala absolutistična država.

Neuresničene nacionalne sanje Tudi slovenske zahteve po Zedinjeni Sloveniji niso bile uslišane, a po drugi strani niso ustanovili Velike Nemčije, ki so jo zahtevali nemški nacionalisti. Krvavo je bila zatrta tudi madžarska revolucija, praznih rok so ostali tudi Poljaki, ki so se uprli carski Rusiji.