Petek, 2. 12. 2016, 5.30
7 let, 1 mesec
Zasluga slovenskega inženirja: invalidi lahko spet vozijo športne avtomobile
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,58
2
Računalniški programer, ki se je sam izučil še strojnih veščin, doma za hendikepirane osebe izdeluje sisteme za predelavo športnih avtomobilov. Marko Mlakar jih izdeluje v svoji majhni razvojni sobi, kot pravi, in jih iz Žirov pošilja na vse konce sveta. Invalidi, ki bi radi tudi po svoji nesreči nadaljevali polno življenje in izživeli svojo strast, so na take sisteme že dolgo čakali.
Marko Mlakar v svoji delovni sobi, kjer razvija napredne sisteme za pomoč invalidom pri vožnji športnih avtomobilov na stezah in različnih tekmovanjih. Že po nekaj mesecih je ugotovil, da je povpraševanje po tovrstnih rešitvah v tujini zelo veliko.
Alex Zanardi je v nesreči s formulo izgubil obe nogi.
Puške nočejo vreči v koruzo …
Avtomobilska ali motociklistična nesreča lahko vsakomur v hipu spremeni življenje. Kdor nesrečo preživi, a ostane telesno hendikepiran, se mora navaditi drugačnega vsakdana. Za marsikoga med njimi je bila vožnja z avtomobilom ali motociklom sprostitev, pobeg od vsakdanjih skrbi, morda tudi izživljanje športnih apetitov. Za nesrečo morda niso bili krivi sami, a so nosili njene posledice.
Številni med njimi se nočejo sprijazniti, da bi morali zaradi nesreče pozabiti na svojo strast. Najbolj znan primer v mednarodnem svetu športnega avtomobilizma je Alex Zanardi, ki je v hudi nesreči izgubil obe nogi, a se pozneje vrnil v svet vrhunskega avtomobilskega športa, zablestel pa je tudi na paraolimpijskih olimpijskih igrah.
Mlakar je diplomiran računalniški programer. Zadnjih 11 let je kot vodja programiranja delal v oglaševalski agenciji, zdaj pa se je popolnoma posvetil le svoji veliki strasti.
Na svoji mizi simulira delovanje valjev in istočasno na računalniku programira delovanje elektronske krmilne enote.
Po 11 letih pustil službo in se preselil v svojo razvojno sobo
Vsem tem ljudem, ki jim je usoda prekrižala pot, z naprednimi sistemi nadgradnje avtomobila poskuša pomagati 36-letni Marko Mlakar iz Žirov. Razvija sisteme, kakršnih na svetu invalidi še ne morejo dobiti. Vsi nastajajo v majhni sobici, v katero si je postavil mizo za razvoj in testiranje elektronike,
Strojništva se je za svoje potrebe priučil sam, elektronika pa je bila vedno njegov velik hobi, pravi danes 36-letni Žirovec.
3D-tiskalnik, manjši vrtalnik in še nekaj osnovnega orodja. Tu se odvija ves razvoj sistema nadgradnje. V svoji razvojni sobi šolani računalniški programer preživi tudi po 15 ali 16 ur na dan. Zadnjih 11 let je dopoldne kot vodja programerjev delal še v oglaševalski agenciji, nato je službo pustil in se osredotočil le še na svoj projekt.
"Že pred leti sem razvijal sisteme obvolanskih prestavnih ročic, ki so delovali po načelu stisnjenega zraka. Namenjeni so bili vrhunskim dirkalnikom za gorske dirke. Toda vedno sem si želel tak sistem izdelati tudi za avtomobile z ročnim, ne le sekvenčnim menjalnikom. Takšne rešitve so še posebej primerne za invalide, ki tekmujejo na čisto pravih dirkah, se udeležujejo avtomobilskih driftov, tekmovanj s serijskimi športnimi avtomobili na stezah in podobno. Nikoli si nisem predstavljal, koliko invalidov bi rado dirkalne ali športne avtomobile vozilo na stezah," pravi Mlakar.
Na razvoju sistema dela Marko tudi po šestnajst ur na dan. Ko je na Facebooku objavil prošnjo, da išče mlade strojnike za zaposlitev, se mu jih je odzvalo več deset. Trenutno bo manjše projekte delal s tremi izmed njimi. Do zdaj je vse razvojno delo opravil večinoma sam.
Zanimanja in tudi morebitnih uporabnikov je nepričakovano veliko
Sistem je razvijal približno pet let in ga letos v začetku leta prvič resneje predstavil. Zahvaljujoč moči interneta, je takoj dobil veliko povpraševanja in do danes jih je izdelal že okrog 15. Naročili so jih iz Japonske, ZDA, različnih evropskih držav, zadnjega je poslal celo na Karibsko otočje.
Maja letos je začel tesneje sodelovati tudi z ekipo Angležev, v kateri je okrog 50 invalidov. Ti vozijo na vztrajnostnih avtomobilskih dirkah. Med njimi jih ima veliko tudi poškodbe z vojaških misij v Afganistanu, med njimi je sestreljeni pilot apacheja. Zdaj je hrom, a še vedno rad dirka.
"Sistem simulira hod prestavne ročice menjalnika. Podpira menjalnike, ki za prestavljanje uporabljajo kombinacijo dveh jeklenic na vodilih. Prek elektronske krmilne enote jih premikata dva valja ..."
Kako deluje sistem?
Mlakar je testni prototip končal pred dvema letoma. Toda pot do serijskega izdelka je bila nato še zelo zahtevna in dolga. Tak sistem mora biti prijazen do uporabnika. Omogočati mora pošiljanje na drugi konec sveta, razmeroma preprosto vgradnjo in nastavitev na določen tip menjalnika z nekaj kliki na vmesniku elektronske krmilne enote.
"Sistem simulira hod prestavne ročice menjalnika. Podpira menjalnike, ki za prestavljanje uporabljajo kombinacijo dveh jeklenic na vodilih. Prek elektronske krmilne enote jih premikata dva valja. Zaradi zaščite motorja in pravilnega delovanja menjalnika sem moral vgraditi tudi veliko varnostnih mehanizmom in programskih pogojev," pravi Mlakar.
Take menjalnike ima večina avtomobilov s prečno postavljenim motorjem. Izjeme so na primer subaruji s svojimi značilnimi motorji bokser.
Video - testiranje vmesne faze prototipnega izdelka:
"Moja glavna želja ni služenje milijonov in biti med sto najbogatejšimi Slovenci …"
Čeprav so njegovi sistemi za zdaj unikatni, se Mlakar ni odločil za patentiranje. Dolgoročno bi to zanj pomenilo naložbo vsaj nekaj deset tisoč evrov. Njegov osrednji cilj je predvsem prilagojena in maloserijska proizvodnja, ne pa toliko razvoj velikoserijskega sistema za serijske avtomobile.
"To bi pomenilo veliko dela in nizko ceno izdelka. Moja glavna želja ni, da bi s tem delom zaslužil milijone in se uvrstil med sto najbogatejših Slovencev. Največji izziv je bilo sistem izdelati in izpopolniti. O njem sem zadnjih pet let nenehno razmišljal," priznava Žirovec.
Danes lahko izdela en sistem v enem tednu. Z izpopolnitvijo procesa bi ga lahko izdelal tudi zgolj v enem dnevu. Veliko je namreč tudi skupnih in enakih komponent. Posamezni sistem stane okrog štiri tisoč evrov.
Obvolanske prestavne ročice so izdelane iz karbona.
Naslednji projekt: volan, s katerim invalid zavija, pretika prestave, pospešuje, zavira, stisne sklopko …
Še korak naprej pomeni njegov naslednji sistem, ki na primer invalidu brez nog popolnoma vse ukaze avtomobila prenaša na volanski obroč. Z njim ta torej vozi, poleg tega pa tudi pospešuje, zavira, upravlja menjalnik, stisne sklopko.
Januarja bodo tak sistem preizkusili vsaj na dveh dirkalnih avtomobilih v Veliki Britaniji. Volan so namreč pripravili za dva različna voznika. To bi bil velik korak naprej, saj imajo zdajšnji sistemi stopalke za plin in zavoro mehansko povezane z obvolanskimi ročicami.
Najpomembnejša je varnost, zato so vsi varovalni mehanizmi dvojni
Invalidi morajo vsaj v Veliki Britaniji za pridobitev tekmovalne licence dokazati, da lahko ob vsej vgrajeni opremi avtomobil zapustijo v desetih sekundah. Ker njegov sistem uporabljajo v športnem okolju, kjer so hitrosti visoke, obremenitve na vso avtomobilsko tehniko pa so velike, je na prvem mestu varnost. Pri vsej elektroniki in povezavah ne sme biti napak, saj bi to lahko neposredno ogrozilo voznikovo življenje.
"Zato imam vgrajenih veliko varnostnih mehanizmom, vse je pravzaprav podvojeno. Položaj ročice preverjata dva merilca, ročna zavora ima tudi dodaten gib naprej za zaviranje sprednjih koles. Ob zaznani okvari se ustavi delovanje motorja in podobno. Sisteme je sicer mogoče uporabljati le na zaprti stezi, za homologacijo za vsakdanji promet pa bi bili potrebni zelo dolgi postopki. Za zdaj nimam niti želje niti denarja za kaj takega."
2