Petek, 15. 7. 2022, 22.16
2 leti, 5 mesecev
Francosko podeželje in stari renaulti 5
Mahali so mi in trobili: prava nostalgija pri odprtem oknu
Odprto okno, ena roka na volanu in druga na prestavni ročici. Četrta prestava, blizu 80 kilometrov na uro. Podeželje zahodno od Pariza. Velikanska polja pšenice, majhni hribčki in skozi njih do popolnosti vpeta podeželska cesta. Taka, ki kar sama pokliče avanturističnega voznika. Nanjo sem se zapeljal s starimi renaulti 5. Torej tistim avtomobilom, ki je nekoč sprožil manijo majhnih kompaktnih avtomobilov in letos praznuje že svojo 50-letnico. Preverjeno še naprej vzbuja veliko pozitivnega. Mahali so mi, trobili in odstopali prednost. Dan poln nostalgije, a tudi pogleda v prihodnost.
Pogled na preprost voznikov prostor, ki je bil nekoč nekaj povsem drugega kot danes. Tokrat sem v avtomobilu, ki nima ničesar modernega. Varnostni pas me je komaj držal okrog telesa, menjalnik ima komaj štiri prestave, pred menoj sila skromen merilnik, na sredinski konzoli pa namesto digitalnega zaslona še serijsko vgrajeni pepelnik. Namesto da bi iskal kak približek zračenja, sem raje odprl obe sprednji stranski stekli, iztegnil ven komolec, začutil piš vetra in sredi francoskega podeželja, kot da bi bil že na stotine kilometrov stran od Pariza, preprosto užival.
Za volanom kultne “petke”. Take stare skoraj petdeset let. Stare toliko, da je imela le štiri prestave in tip menjalnika, kakršnega poznamo iz “katrce”. Saj veste, pogovorna “marela”. Predvsem pa v avtomobilu, ki je pred pol stoletja spremenil tok avtomobilske zgodovine, ponudil enega najbolj simpatičnih in svežih avtomobilov ter predvsem začel pohod mestnih malčkov. Bil pa je tudi tesno povezan s Slovenijo.
Tak je bil znak Renaulta na čisto prvem renaultu 5, a smo ga smeli uporabljati le malo časa. Sivih barv niso marali, najlepše“petke” so rumene, zelene, oranžne, rdeče, svetlomodre …
Najprej so jih nam postrojili v posebni sobi znotraj kompleksa Renaultove tovarne v Flinsu. Bilo je kakih ducat prvovrstno ohranjenih “petk” različnih letnikov in izvedb, ki jih Renault hrani v svojem muzeju. Poleg nekaterih dirkalnih izvedb - najbolj je kajpaj izstopal Ragnottijev zmagovalni R5 turbo maxi z relija za SP po Korziki leta 1985 - je bil zanimiv pogled na izjemno pisano druščino avtomobilov.
Če je prehodnik renault 4 sledil zapovedi “en avtomobil za vse”, je renault 5 pristop povsem obrnil. Z njim so naredili veliko število najrazličnejših izvedb, različic, odeli so ga v izjemno pisane tople barve. Ti avtomobili so zato s svojo živahnostjo in poletnostjo tako dobro sodili v cvetoča sedemdeseta leta.
Tako vrhunsko ohranjene in obnovljene “petke” hrani Renault v svoji zbirki. Nekateri avtomobili so tudi registrirani.
Renault je začel prve modele R5 izdelovati leta 1972. Zaščitni znak teh avtomobilov so bile tudi izrazito tople barve.
Športni pridih renaulta 5 sta dala predvsem oba dirkalnika skupine B. Podobno tej rumeni smo po zaslugi Kuzmiča spoznali tudi v Sloveniji. Od prve s spornim logotipom do zmagovalne Ragnottijeve rakete …
Čisto prva “petka” je imela še zanimiv logotip, s katerim so se Renaultovci celo zapletli v pravni spor, zato so ga spremenili in ga od takrat dokaj malo spreminjali. Sprva je imel avtomobil še tip menjalnika iz “katrce”, nato je kmalu dobil pet prestav, poskusili so celo s samodejnim menjalnikom in že leta 1974 tudi s serijsko električno različico.
Imeli so tako bolje kot nekoliko bolj racionalno opremljene različice, izdelali so celo “petko” kot mini kombi (zadaj brez sedežev, rezervna guma kot pri terencih na zadnja vrata …), z njo so se podali okrog sveta, jo posodili žandarjem in kot že rečeno z njo uspešno dirkali tudi v reliju. Prav zaradi tako raznovrstne ponudbe je kljub le dvema generacijama postala ikona. Več kot pet milijonov izdelanih o tem najbolj zgovorno priča.
Na samem začetku je imel renault 5 še tip menjalnika iz “katrce”. Avtomobil, ki marsikoga vrne v mladost
Sredi delovnega dneva so bile francoske ceste dokaj prazne. Tudi slikovite majhne vasice, skozi katere je vodila trasa vožnje. Ker sem sedel v živo oranžni “petki”, taki ki bi jo že nepoznavalec postavil v sam začetek njenega obstoja, torej nekje v srednja sedemdeseta leta, je marsikdo od mimoidočih spontano pomahal, potrobil in na križiščih odstopil prednost.
Videti je bilo, da ljudje najrazličnejših starosti dokaj podobno sprejemajo tak ravno prav star avtomobil, ki je za mnoge priložnost za vrnitev v mladost.
Renault 5 GT turbo je poganjal 1,4-litrski motor z močjo 160 “konjev”. Masa je bila 960 kilogramov, najvišja hitrost pa že leta 1982 kar 200 kilometrov na uro.
Pogled v notranjost tiste izvedbe, ki je kot prva dobila pet vrat.
Odprta stekla, četrta prestava in tja proti 80 kilometrov na uro
Še naprej sem po podeželju vozil z odprtim steklom, že močno preznojeno majico, toda po že skoraj stotih kilometrih sem se navadil na precej večji in ožji volanski obroč, pa nerodno ozko stopalko za plin, majhno ročico za smernike in nenavaden pogled v stranska vzvratna ogledala.
Druga in tretja prestava sta bili najpogostejši. Ena roka na volanu, druga na prestavni ročici in iz kilometra v kilometer voznik izgublja nekakšno prekomerno spoštovanje do tako starega avtomobila. Če so se nekoč z njim vozili mladi in stari, se je mogoče tudi danes. Hitrosti so med 60 in 80 kilometri na uro, toda z odprtimi stekli in zvokom sicer majhnega motorja in občasnim pokanjem iz segrete izpušne cevi tik za voznikovimi vrati - zunanje temperature so se gibale kar okrog 36 stopinj Celzija - je bil občutek sredi francoskih podeželskih cest zelo pristen, romantičen in nostalgičen.
Prvo skico je v prostem času narisal oblikovalec, ki je umrl pred razkritjem
Vse to je bila navsezadnje tudi ideja snovalcev tega avtomobila. Če danes oblikovalci iz klasičnih kombilimuzin, limuzin in karavanov izdelujejo bolj enoprostorna oziroma SUV-jevska vozila, je bilo na začetku sedemdesetih ravno nasprotno. Renault 4 je bil kot nekakšen enoprostorni križanec, “petka” pa nato veliko bolj dinamično zasnovana izpeljanka “katrce”.
Dokaj slučajno jo je idejno zrisal Michele Boule in to kar v svojem prostem času. Skica je navdušila odgovorne pri Renaultu in tako so prve avtomobile začeli izdelovati v začetku leta 1972. Koncept je bil dejansko oblikovno zelo svež; zadnji del je bil strmo odrezan, imel je vertikalno in ne horizontalno postavljene zadnje luči (Boule jih je sicer sprva predvidel povsem do strehe, podobno kot pozneje fiat punto in volvo 850), pa tudi skrite kljuke in podobno. Boule svojega avtomobila žal ni dočakal, saj je zaradi raka umrl nekaj mesecev pred uradnim razkritjem avtomobila.
Tole je videti klasična “petka”, a to ni. Poganja jo električni motor, ohranila pa je klasičen menjalnik. Več o tem programu, ki izvira iz Francije in ne sodi pod Renaultov okvir, v prihodnjih dneh.
Na ceste je “petka” pripeljala pred VW polom, ford fiesto, hondo civic …
Petka je bila eden prvih majhnih kompaktnih avtomobilov s kombilimuzinsko “hatchback” zasnovo, ki jo je Renault pokazal že z modelom R16. Na ceste je renault 5 zapeljal v približno istem času kot fiat 127, a tri leta pred volkswagen polom, pa tudi štiri leta pred ford fiesto. V času prve “petke” na cestah ni bilo niti še toyote starlet in honde civic. Kupci z zahodnoevropskega trga so več kot očitno želeli tovrstne avtomobile.
Mehansko je renault 5 povzel več komponent in zasnov renaulta 4. Tak je bil tudi vzdolžno postavljen motor in pogon na sprednji kolesi. Motorje so vzeli iz modelov R4 in R8. Sprva sta bila v ponudbi 782-kubični in 956-kubični motor, pozneje je Renault kmalu dodal tudi motor s prostornino 1.289 kubičnih centimetrov. Leta 1976 je bil v veljavi tudi že 1,4-litrski motor. Za razliko od “katrce” pa je bila “petka” že imela šasijo v monokoku.
Oblika ostaja zimzelena in močno prepoznavna, kot nalašč tudi za novo reinkarnacijo
Kako pomemben je bil renault 5 za to francosko znamko, kaže tudi njegova napovedana reinkarnacija. Predvidoma leta 2024 na cesto prihaja električni malček, ki bo nasledil zoeja in ki kot koncept izjemno močno spominja na originalni avtomobil iz sedemdesetih in osemdesetih. Koncept je požel zelo pozitivne odzive in naj bi bil tudi domala serijski. Renault se danes vsaj na področju električnih avtomobilov stopil na zelo visoko mesto v celotni avtomobilski industriji, saj z novo namensko platformo, bogatimi izkušnjami, zelo dobro uporabniško izkušnjo in sodelovanjem z Googlovimi vmesniki, tehnološko prav gotovo postavlja bistveno višje kot smo ga dojemali v času bencinskih (in dizelskih) motorjev.
Tudi v sedemdesetih, ko se se rojevale prve “petke”, smo spremljali veliko energetsko krizo. Enako je tudi danes, ko ta avtomobil čaka na svoje novo nadaljevanje.
Prva električna renault 5.
Notranjost dirkalnega renault 5 turbo skupine B.
Renault je pri “petki” poskusil tudi s samodejnim menjalnikom.
Serijski primerki renault 5 turbo, homologacijskega avtomobila za dirkalnik skupine B, so danes izjemno dragoceni.
Tudi tako so si zamislili - zadaj je namesto sedežev prostor za spanje.
V 80 dneh okrog sveta …
8