Ponedeljek, 3. 7. 2017, 4.17
7 let, 1 mesec
Zakonodaja še preprečuje, tehnologija že omogoča manj obremenjenega voznika
Tesla X in Autopilot: "Roke gor" za volanom tudi na slovenskih avtocestah #video
Na slovenski avtocesti smo preizkusili, kako dobro že danes deluje sistem polsamodejne vožnje, kaj ta pomeni za počutje voznika in kako lahko dolgoročno izboljša prometno varnost.
Tesla ima električni crossover z dosegom od 300 do 400 kilometrov, podobnega načrtujejo tudi pri Jaguarju, Mercedes-Benzu, Audiju. Porscheju ... Vrata so se za nami zaprla kar samodejno
Dotik kljuke nam je samodejno odprl vrata. Ko smo se usedli za volan in z nogo pritisnili na zavoro, so se vrata za nami samodejno zaprla. To je le eden izmed "gadgetov" tesle X, električnega crossoverja, ki si ga je Elon Musk zamislil kot nadgradnjo modela S in lastno ponudbo premium crossoverjev oziroma cestnih športnih terencev. Toda tokrat nas je bolj kot ta avtomobil zanimal potencial njegove zdajšnje in bodoče samostojne vožnje. Avtomobil ima na sebi nabor opreme, ki lahko ob odpravljenih programskih omejitvah ponuja popolnoma samostojno vožnjo in zna že danes na slovenskih avtocestah močno razbremeniti voznika.
Tesla X ima dva elektromotorja in s tem štirikolesni pogon. Na voljo je z litij-ionsko baterijo, ki ima od 75 do 100 kilovatnih ur kapacitete. V najzmogljivejši različici ima najvišjo hitrost 250 kilometrov na uro, pospešek do 100 kilometrov na uro pa v različici ludicrous znaša vsega 3,1 sekunde.
"Brez rok" do hitrosti 150 kilometrov na uro
Ko smo torej zapeljali na avtocesto, je avtomobil hitro zaznal pravšnje pogoje in prek ročice pod volanskim obročem omogočil vklop Autopilota. S tem je istočasno prevzel nadzor nad volanom in ohranjanjem razdalje do vozila pred nami. Sistem tako kot v tesli S deluje zanesljivo in vozniku vsaj v klasičnih pogojih ponuja precej zaupanja. Zelo suvereno zmore tudi daljše ovinke, kakršne najdemo na ljubljanski obvoznici (razcepi Kozarje, Malence …). Sistem samodejnega upravljanja volana po lanski nadgradnji deluje do hitrosti 150 kilometrov na uro.
Voznik mora na tempomatu nastaviti želeno hitrost in prek te tudi prilagajati hitrost omejitvam hitrosti na avtocesti, ki se vsaj v Sloveniji dokaj pogosto menjajo. Manever prehitevanja od voznika zahteva začasno držanje volana z eno roko, vklop smernika, avtomobil pa nato v pravem trenutku samodejno menja prometni pas in prehiti počasnejše vozilo oziroma zapelje levo. Med vožnjo je treba občasno z roko prijeti volan, s čimer zadostimo pogoju proizvajalca in tudi zakona.
Notranjost tesle X je podobna modelu S. Na sredinski konzoli izstopa veliki 17-palčni zaslon na dotik, prek katerega dostopamo do interneta, upravljamo z avtomobilom, nastavljamo višino zračnega podvozja, iščemo spletne radijske postaje ... Za doplačilo ima avtomobil lahko tudi samodejno zapiranje vrat.
Z vgrajeno kartico SIM je enostavno brskanje po internetu, poslušanje internetnega radia in podobno. Tesla ima na desettisoče testnih voznikov, vsak med njimi prispeva znanje sistema Autopilot
Ena izmed ključnih prednosti Tesle pri razvoju tovrstnih sistemov je izjemna baza prevoženih na milijone kilometrov, ki so jih vozniki s teslami že opravili v načinu Autopilot. Vse informacije se namreč združujejo v eno bazo, sistem pa uči samega sebe. Ko torej pri nekem vozniku dobi nove informacije oziroma spozna novo situacijo v prometu, je to znanje nato na voljo tudi vsem preostalim voznikom tesel.
Drugo generacijo Autopilota je Tesla razvila z novim partnerjem (družbo MobilEye je zamenjala Nvidia) in ima z vidika umetne inteligence še precej večji potencial od prve. Ker se je moral zaradi menjave tehničnega partnerja začeti sistem učiti od začetka, je zdaj približno na ravni pridobljenega znanja iz prve generacije.
Tesla ima tako na voljo na desettisoče testnih voznikov v realnem prometu in nove avtomobile, ki so že od lanske jeseni opremljeni z opremo za popolno samostojno vožnjo vozila končne pete ravni. Musk je pred kratkim na dogodku TED napovedal, da bo znal njihov avto brez posredovanja voznika že letos jeseni opraviti vožnjo iz središča Los Angelesa do New Yorka.
Ena izmed nameščenih kamer, ki sestavlja Teslin Autopilot druge generacije.
Radar – doseg 160 metrov
Naprej obrnjene kamere – ozek vid (doseg 160 metrov), glavni vid (150 metrov), širok zajem (60 metrov)
Nazaj obrnjene kamere – zajem v levo (100 metrov) in desno (100 metrov)
Zadnja kamera – doseg 50 metrov
Število senzorjev: 12, doseg osem metrov
Nevarno situacijo tehnika zazna prej kot oči povprečnega voznika
Pri Tesli so delovanje sistema že razvili do te mere, da zna "videti" tudi v megli in da lahko prek radarja sledi prometnemu toku tudi takrat, ko se pred nami pelje kolona vozil. Če dva avtomobila pred nami vozilo nenadno upočasni, to naš avtomobil vidi precej hitreje, kot so to največkrat sposobne zaznati oči povprečnega voznika.
Med že uveljavljenimi varnostno-asistenčnimi sistemi (radarski tempomat, opozorilo proti menjavi prometnega pasu, opozorilo na omejitve hitrosti, samodejno vzdolžno in pravokotno parkiranje, opozorilo pred vozili v mrtvem kotu …) ima avtomobil tudi testno funkcijo summon. Z njo se bo na parkirišču avtomobil sam pripeljal k vozniku, ko bo ta na primer stopil iz stavbe.
Video: Kaj zmore tesla z današnjo tehnično opremo in brez programskih omejitev:
Enaka tehnologija se seli tudi v nekajkrat cenejše avtomobile
Taka tesla X je seveda drag (cena okrog 130 tisoč evrov) in zato predvsem prestižni crossover, ki pa ima na že vgrajeno strojno opremo (hardware) za samodejno vožnjo končne pete stopnje. Teoretično ima torej že vse potrebno, da bo nekoč, ko bo zakonodaja pripravljena in bo pripravljena tudi programska tehnologija (umetna inteligenca), omogočal povsem samodejno vožnjo tudi zunaj avtocest.
Taka oprema bo del tudi novih, približno trikrat ali štirikrat cenejših Teslinih modelov 3. Tudi ti se bodo torej samodejne vožnje oziroma umetne inteligence učili iz istega bazena podatkov kot vse obstoječe tesle. Ko bo napočil dan, bo preprosta nadgradnja programske opreme odklenila posamezne funkcije vse razpoložljive strojne opreme.
Sistemi (pol)samodejne vožnje lahko na avtocesti preprečijo dokaj številne nalete, ki se zgodijo prav zaradi premalo zbranih voznikov in neupoštevanja varnostne razdalje.
"Proti Mariboru za volanom ne boste brali časopisa, boste pa bistveno razbremenjeni …"
Dejansko pa je že obstoječ obseg avtomobilske avtonomnosti, ki jo na primer ponuja tale tesla, velik napredek za evropske in slovenske ceste. Avtomobil v praksi lahko po avtocesti vozi samodejno in voznik postaja tisti, ki mu le asistira oziroma ga nadzira. Uradno in po črki zakona je položaj ravno nasproten, v praksi pač ne.
Ta zasuk pomeni, da postaja voznik na avtocesti bistveno manj obremenjen. To ne pomeni, da lahko povsem spusti volan in med vožnjo proti Mariboru bere časopis ali se ukvarja s prenosnim računalnikom, temveč da živčni boj z natrpanim prometom, gnečo na levem prometnem pasu, nespoštovanjem varnostne razdalje in prehitevanjem tovornjakov preprosto prepusti avtomobilu. En tak avtomobil razbremeni enega voznika, ko bo avtomobilov s podobno tehnologijo na cestah še več – pospešeno jo razvijajo in tudi že imajo številni drugi proizvajalci –, bo bolj tekoč in varen tudi celoten promet na slovenskih avtocestah.
3