Promet ne bo izginil, kam se selijo ti prizori? Strokovnjak odgovarja.

Slovenija je zadnji teden preteklega leta praznovala 50-letnico prvega avtocestnega odseka v Sloveniji, prometno-informacijski center pa obstaja od leta 2006. V dobrih 16 letih se je izoblikoval kredibilen informacijski vir podatkov, ki ga danes ustvarja med seboj povezana in homogena ekipa devetih zaposlenih. Za njimi je pestro leto, tudi v prihodnjih mesecih pa prometne tokove v Sloveniji čaka nekaj pomembnih sprememb.

"Lansko leto je bilo kar posebno. Pri ustvarjanju prometnega koledarja smo imeli kar nekaj težav, saj se navade voznikov očitno spreminjajo. Spreminjajo se tudi navade turistov in zdomcev, ki pred prazniki in počitnicami potujejo domov. Ti vzorci niso več tako jasni kot prej, vse je bolj nepredvidljivo. Pojavilo se je več zastojev in celo tam, kjer jih prej nismo bili vajeni," pravi Brane Nastran, vodja prometno-informacijskega centra (PIC), ta že več kot 16 let skrbi za prometno obveščenost domačih in tujih voznikov v Sloveniji.

Branko Nastran vodi ekipo devetih zaposlenih na prometno-informacijskem centru, ki sta ga leta 2006 ustanovila Direkcija RS za infrastrukturo in Dars. Foto: Gregor Pavšič

Vsak dan v povprečju več kot 90 prometnih obvestil

PIC sta leta 2006 ustanovila Direkcija RS za infrastrukturo in Dars. Od takrat je PIC posredoval več kot 550 tisoč prometnih dogodkov, kar pomeni 34 tisoč na leto, 2.870 na mesec, več kot 90 vsak dan. Tudi med našim obiskom, ko je bilo na avtocestah sicer večinoma zelo mirno, je vsakih nekaj minut zazvonil telefon.

"Pred letom 2020 se je promet kar lepo razporedil. Ni bilo tako veliko hudih konic. Zdaj je to drugače, saj je teh konic več, prometa avtomobilov pa je manj kot leta 2019," razlaga Nastran.

Vozniki so klicali za nekatere informacije, eden med njimi je opozoril na pešce, ki pri Logatcu hodijo po avtocesti. Sodelavci PIC nato te informacije pošiljajo medijem, kjer med pomembnejše spada radio, pomemben kanal je spletna stran Promet.si, prav tako Twitter in njihova lastna aplikacija Promet+. Aktivna uporaba vseh teh informacij se je v zadnjih desetih letih povečala za skoraj sedemkrat. Tako kot se povečuje obseg prometa, se izboljšuje tudi tehnologija, kako te informacije kar najhitreje prenesti do voznikov.

V lovu za novoletno prometno zgodbo v prometno-informacijskem centru. Na zaslonih tudi pešci, ki so jo po AC romali od Logatca proti Lomu. @promet_si @varnostprometa @DARS_SI @SiolNEWS pic.twitter.com/aoRJg5Du2c

— Gregor Pavsic (@GregorPavsic) December 30, 2022

Še preden se dotaknemo prometne tematike za lansko leto, me zanima pogled v leto 2023. Katere bodo glavne novosti za vas, bo to odprava mejnih prehodov s Hrvaško? Tam ne bo več preverjanja dokumentov …

Tako je, na državnih mejah bodo zato lahko nastajale nevarne razmere. Tam bodo pristojni sicer poskrbeli za obvestila, da državne meje, kar zadeva pregled dokumentov, ni več, toda še vedno se bo zagotovo marsikdo zelo upočasnil, če ne že popolnoma ustavil. Take so bile tudi izkušnje v primeru odpiranja meja na drugi strani države. Nekdo se bo torej brez potrebe ustavil, drugi pa bodo pričakovali nemoteno vožnjo in zato lahko nastanejo ti neprijetni položaji. Tudi ko je Dars na avtocesti odstranil cestninske postaje, so predvsem tujci z neosveženo navigacijo tam brez potrebe upočasnjevali. To se je dogajalo kar več let. Tudi pred mostom na Krku na Hrvaškem želi marsikdo ustaviti, čeprav mostnine že dalj časa ni več treba plačati.

Ob koncu leta 2022 so bile razmere na avtocestah zelo mirne. Foto: Gregor Pavšič

Kaj pomeni ta sprememba za prometne tokove? Zastojev na mejah bo najbrž manj, toda gostota vozil bo kljub temu tam zelo visoka …

Predvsem poleti teh klasičnih čakalnih dob na državnih mejah ne bo več. Ocena teh zastojev je bila za nas eno od najtežjih opravil. Dinamika teh čakalnih vrst je bila izjemno zapletena in nepredvidljiva. Odvisna je bila od administrativnih organov, pa od tipa vozil, na primer že prihod enega avtobusa je lahko vse spremenil.

Čeprav meja ne bo več na enak način, zastoji ne bodo kar izginili. Na Jelšanah imajo Hrvati takoj za mejo že cestninsko postajo in zato se bodo zdaj kolone najbrž preselile tja. Podobno bo tudi ob vračanju vseh vozil nazaj proti Sloveniji, kjer se bo ozko grlo z meje preselilo v Portorož ali Koper. Ko odpravimo eno ozko grlo, se bo pojavilo naslednje. Ljubljanska obvoznica z razcepi je na primer ves čas ozko grlo. Lahko bi jo razširili na šest pasov, ampak dokler ni v mestu ustreznih cest in parkirišč, ki bi to količino vozil sprejeli, to ne bi bila nobena rešitev. Promet mora nekam iti. Dejstvo je, da je prometa vse več in da je zelo dinamičen.

Omenili ste mi, da se tudi poletni turistični tokovi spreminjajo in da so prometne napovedi vse bolj nehvaležne?

Letos na primer niso bile več največje prometne težave ob sobotah, temveč predvsem ob ponedeljkih in torkih. Najhuje je bilo pred poletjem, ko so se po Evropi začeli prazniki. Ti dnevi v prvi polovici junija so se združili z lepim vremenom in še vedno močnim lokalnim koničnim prometom. Na podlagi tega smo se kar malo bali prometa poleti, a nato vendarle ni bilo tako hudo. Obseg osebnega prometa je danes že zelo blizu tistemu iz leta 2019, tovornega prometa pa je danes po količini že več. Tovornega prometa bo predvidoma v prihodnje še več.

Večslojni zemljevidi omogočajo zelo kompleksno spremljanje dogajanja na slovenskih cestah. Foto: Gregor Pavšič

Kje so danes tiste najbolj stalne prometne konice oziroma vsakodnevni zastoji?

To so predvsem vpadnice proti Ljubljani. Torej iz Štajerske naprej od Blagovice, iz Dolenjske od Grosuplja proti Ljubljani, prav tako tudi iz Primorske naprej od Vrhnike in nato še konec gorenjskega kraka. Zjutraj se tam pripeti od 20 do 30 minut zamude, še posebej na primer ob ponedeljkih. Tam, kjer je gostota največja, se hitro pripeti še kakšna manjša nesreča. V tem primeru zamude hitro poskočijo na več kot eno uro. Omeniti pa moramo še cesto Mengeš–Trzin–Črnuče–Tomačevo, prav tako regionalno cesto med Vrhniko in Ljubljano, ves čas je močno obremenjena tudi ljubljanska obvoznica. Drugje po Sloveniji rednih zastojev skoraj ni, zastoji so torej predvsem na cestah, ki peljejo proti Ljubljani.

Iz vašega prometno-informacijskega centra prek različnih kanalov, od radia, aplikacije, spletne strani do Twitterja, prihaja veliko prometnih informacij. Ostaja ob vsem tehnološkem razvoju klasični telefonski klic voznika še aktualen?

Statistiko uporabnikov vodimo že vsa ta leta. Leta 2015 smo imeli letno okrog tri milijone uporab vseh orodij, zdaj je ta številka že pri 10 milijonih. Telefonski klici so še zelo aktualni, čeprav njihovo število rahlo upada. Naše informacije potrebujejo ljudje takrat, ko nas potrebujejo. Ko gneče ni, se na nas skoraj nihče ne spomni. Največ dela smo imeli ob poplavah. Takrat so trije zaposleni v eni uri skupaj sprejeli približno 220 telefonskih klicev. Ob vsem tem moramo spremljati promet, iskati informacije in osveževati svoje platforme. Pri klicih imamo tudi že redne stranke, ki nam redno sporočajo informacije. Marsikdo tudi najraje sliši glas naših sodelavcev.

Kljub modernim tehnologijam lahko v PIC vsako uro sprejmejo tudi sto in celo več kot dvesto telefonskih klicev. Foto: Gregor Pavšič

Kaj pa Google in njihove prometne informacije na spletu?

Google za nas ni konkurenca. Svoje podatke jim ponujamo, a jih preprosto nočejo. To jih ne zanima. Tudi na evropski ravni nam podobnih prometnoinformacijskih centrov obstaja skupni interes, da bi se njihova navigacija oplemenitila še z lokalnimi kredibilnimi prometnimi obvestili. Toda njihova poslovna politika je drugačna in sodelovanje jih torej ne zanima.

Kje so lahko vaše prednosti v primerjavi z njimi oziroma pomanjkljivosti takega nesodelovanja za njihovo stran?

Google se lahko na naše telefone priklopi le za kratek čas, in to takrat, ko potrebujejo določene informacije. To je dovolj, da njihov algoritem v ozadju izračuna naše potovalne čase. To so sicer ogromne količine podatkov. Za veliko ljudi je to dovolj, mi pa vemo, da ni dovolj za vse. Googla ne zanimajo lokalni dogodki. Posamezno gradbišče na lokalni cesti je na primer prav zagotovo pomembno. Če je tam popolna zapora, je samodejni algoritem morda ne zazna, ker je tam tudi navadno zelo malo prometa. Težava so tudi obvozi, kar tudi mi v ozadju šele razvijamo. Algoritem v ozadju voznika lahko pošlje na vzporedno cesto, kjer pa so lahko razmere hitro še slabše. Zato so pomembne tudi dodatne informacije, ki pa jih pridobivamo in objavljamo lokalno.

V prihodnosti bodo avtomobili verjetno znali komunicirati z infrastrukturo in informacijskimi centri, kaj pa do takrat? Razvili ste prometno aplikacijo Promet+, kakšne nove funkcije so mogoče? Taka aplikacija je vendarle neposreden kanal od vas do voznika, torej brez posrednikov …

Ta aplikacija omogoča hitrejše posredovanje informacij. Eden od takih primerov je vožnja v nasprotno smer na avtocesti. Dars ima zanke, ki sicer štejejo promet, a so usposobljene tudi za zaznavo vožnje v nasprotno smer. Sproži se alarm in ta gre v isti sekundi tudi v aplikacijo oziroma do voznikov, ki so v bližini. Samo v zadnjih dveh mesecih je bilo takih primerov v Sloveniji kar 28. Na podoben način bomo poskusili do voznikov neposredno potisniti tudi obvestila o intervencijskih vozilih na nujni vožnji. Tako bi jih vozniki lahko pričakovali, še preden bi jih v resnici zagledali.

Prek aplikacije Promet+ omogočajo, poleg vseh podrobnih lokaliziranih informacij, tudi samodejna opozorila o vozilih, ki po avtocestah vozijo v nasprotno smer, to funkcijo bodo preizkusili tudi za primere intervencijskih vozil. Foto: Gregor Pavšič

Že pri vprašanju o poletnih zastojih ste omenili, da je količina prometa neizbežna in da se pogosto ozka grla le prestavljajo. Velja podobno tudi za avtocestne vpadnice? Koliko te gneče bi lahko odpravile na primer tripasovnice okrog Ljubljane?

Nizozemci imajo šestpasovnico okrog Rotterdama. Ko so jih Škoti vprašali po nasvetu, kako naj širijo svoje ceste, so jim povedali zelo preprosto: če boste imeli štiri pasove, bodo vsi štirje polni. Če bo pasov šest, bodo prav tako polni. Ceste nase vlečejo promet.

Avtoceste v Sloveniji niso problematične, saj dobro delujejo. Marsikaj drugega pa ne deluje dobro in zato ni prava rešitev, da bi te težave reševali ravno prek tistega, kar danes že dobro deluje. Problematiko je treba reševati multimodalno. Težave so pri železniškem prometu, prav tako pri lokalnem prometu in podobno. Tudi regionalne ceste smo v določenem obdobju v preteklosti nekoliko preveč zapostavili.

Ceste bodo tudi v letu 2023 takšne, kot so, prometa bo kvečjemu še več kot lani. Kaj za manj stresno in bolj učinkovito vožnjo lahko storimo vozniki sami?

Vsak voznik najprej vidi sebe, kako bo do svojega cilja pripeljal kar najhitreje. Toda na tej poti je odvisen tudi od drugih. Promet je kot ekipni šport. Marsikomu je težko igrati v ekipnem športu, ker ne prenese, da je soigralec slabši od njega in da ni naredil tistega, kar so od njega vsi pričakovali.  Na cesti nekateri pač ne morejo voziti hitreje, drugi pa očitno ne počasneje. Ključno je medsebojno prilagajanje. Stvari gredo na bolje, saj nas ta dejstva postopno prevzgojijo.

Kdor bo malo manj pritiskal na plin, bo morda lažje pripeljal do cilja. Ne zavedamo se dinamike prometa. Če en kilometer prevozimo s hitrostjo 130 kilometrov na uro, nato pa se moramo ustaviti, s tem nismo pridobili nič. Pomembnejša je enakomerna hitrost, medsebojno prilagajanje, takrat tudi naša povprečna hitrost postane višja. Predvsem primeri, ko se je treba skoraj povsem ustaviti, najbolj zbijajo povprečno hitrost in povzročajo tako imenovane fantomske zastoje. Poglavje zase ostaja čezmerna uporaba prehitevalnega pasu, kar se iz leta v leto pravzaprav celo poslabšuje.