Petek, 28. 7. 2017, 4.00
7 let, 1 mesec
Kako je Slovenec postal prvi električar vodilne ekipe svetovnega relija #foto
Obkrožen z računalnikom, orodjem, več škatlami z nekaj sto tisoč evrov vredno opremo in nepogrešljivim črnim lepilnim trakom stoji v ozadju in čaka na novo nalogo. To je delo slovenskega inženirja Florjana Rusa, člana vodilnega moštva svetovnega prvenstva v reliju M-Sport. Je glavni električar ekipe, kjer vozi tudi svetovni prvak Sebastien Ogier, in skrbi za vse elemente, ki so povezani z žicami.
Dirkalnik WRC je visokotehnološki avtomobil, pri katerem se lahko pokvari marsikatera malenkost. Napake je treba na dirkah odpraviti hitro in zanesljivo. Včeraj se je na Finskem začel najhitrejši, najtežji in zato tudi eden najslavnejših relijev svetovnega prvenstva. Tovarniška moštva sestavlja po več deset ljudi, ki delujejo kot popolnoma usklajen sistem, kot manjše podjetje. Le moštvo s celovito podporo, zanesljivo organizacijo in prilagodljivimi posamezniki lahko zagotavlja ustrezno podporo svojim dirkačem, zvezdnikom svetovnega prvenstva v reliju (WRC), najbrž najkompleksnejše discipline avtomobilskega športa, in jim omogoči enakopraven boj za zmage na najtežjih dirkah.
Če se nič električnega ne pokvari, ostane brez dela
V moštvu svetovnega prvaka Sebastiena Ogierja, ki je letos iz vrst bogatega Volkswagna prestopil k zasebni ekipi M-Sport (z manjšo tehnično podporo Forda), smo v Jyväskyli srečali tudi 29-letnega slovenskega inženirja Florjana Rusa. Izšolani inženir elektrotehnike posplošeno skrbi za vse elektronske naprave v dirkalnikih moštva M-Sport. Če se katera izmed elektronskih naprav pokvari, jo mora popraviti on. Na Finskem skrbi za 21 avtomobilov, med njimi za pet specialk najvišjega razreda WRC, pa tudi za 11 avtomobilov za ogled proge.
"Moje delo je povezano z vsem, kar ima žice. Če se nič ne pokvari, sploh nimam dela. A vedno se seveda kaj zgodi. Vstati je treba med prvimi in oditi spat med zadnjimi. Ker skrbim za naše avtomobile v večini razredov, moram ostati v servisni coni tudi dve ali tri ure dlje kot drugi mehaniki tovarniških dirkalnikov. Naloge so res raznovrstne. V žepu imam ključe trening ford focusa RS Sebastiena Ogierja, ker smo s podjetjem Stilo nadgrajevali sistem interfona (povezava med voznikom in sovoznikom, op.a.) in grem pozneje vse preizkusit na cesto. Delam z najrazličnejšimi elektronskimi napravami v dirkalniku WRC, naučil pa sem se menjati tudi stekla in kamere na mobilnih telefonih. Celo sesalnik so mi danes pripeljali, če bi ga znal mogoče popraviti," nam je v servisnem prostoru M-Sporta povedal Rus.
Florjan Rus v svoji "pisarni" sredi servisnega prostora moštva M-Sport, v kateri je Finskem dela okrog 100 ljudi.
Tako sredinsko konzolo, s katero posadka upravlja z avtomobilom, v M-Sportu izdelajo sami. Pod karbonskim ohišjem je ogromno prepletenih kablov, kjer napake ne sme biti.
Kot navdušenec nad avtomobilskim športom je bil v zadnjih letih aktiven sovoznik v slovenskem državnem prvenstvu v reliju. Z Aleksom Humarjem je postal tudi državni prvak, toda želje so segale višje in zato se je lani prijavil za službo v M-Sportu. Pravi, da je to storil bolj za šalo in brez večjih pričakovanj. Toda sledilo je povabilo na razgovor, nato tudi na štiridnevno preizkusno delo. Angleži so bili z njim zadovoljni. Ko so za Rusa našli še privlačne delovne naloge, je začel organizirati selitev v Cockermouth na severu Anglije.
Sredi lanskega septembra je začel delati v M-Sportu. Za prvih deset dni mu je prenočišče v "bed & breakfastu" uredilo podjetje, nato si je moral stanovanje poiskati sam. V najeto hišo sta ga sprejela sodelavca iz M-Sporta, ki sta ravno takrat iskala sostanovalca. Delo je seveda obsežno, zelo raznoliko in polno izzivov. Med dirkami se v delavnicah in pisarnah dela od 8.30 do 17.30, ob odhodu na relije svetovnega prvenstva pravega urnika dejansko ni. Tam Rus s svojimi sodelavci spi le po nekaj ur na noč.
S seboj ima za pol milijona evrov materiala
"Dejansko sem na relijih prvi in edini električar. Skrbim za delovanje najrazličnejših sistemov, od vgrajenih kamer do napeljave, senzorjev in podobno. S seboj na Finsko sem odnesel 21 škatel z orodjem in materialom, ki so vredne okrog 500 tisoč evrov. Ves čas moraš biti na preži. Ko se kaj zalomi, je treba odreagirati zelo hitro in se predvsem prilagoditi položaju. To je povsem drugače kot avtomehanična delavnica. Tu ni pravega urnika, največkrat improviziramo," razlaga Slovenec, ki nam je v škatlah pokazal najrazličnejšo rezervno elektronsko opremo.
V njih je na kupe senzorjev, tudi sredinske konzole s kontrolnimi gumbi in sistem hidravličnega obvolanskega pretikanja sekvenčnega menjalnika. To pač niso kupljeni elementi. V M-Sport dobijo le osnovne karbonske sestavne dele, vse žice pa morajo zvezati sami. Najbolj zapleteni sistemi jih imajo več sto, kar smo videli tudi iz načrta elektronske napeljave na najmodernejšem dirkalniku WRC.
Prvi voznik ekipe M-Sport Sebastien Ogier na včerajšnjem testu shakedown.
Izobrazba je osnova, najpomembnejše pa so izkušnje in volja za delo
Pri M-Sportu si želi postati prvi inženir dirkalnika WRC na dirkah za svetovno prvenstvo. Začeti je moral seveda nižje, zdaj si postopno pridobiva izkušnje. Pozimi je na prvih testih spremljal tudi Ogierja. Tam je bilo več časa, da je spoznal nov dirkalnik ford fiesto WRC in način dela. Izobrazba takrat ponuja določeno osnovo, ki pa jo je treba nadgrajevati. Rusu pomaga, da je že pred tem delal na področju sistemov za avtomatizacijo in nadzor vodooskrbe. Zato področje elektronike in obdelave podatkov dobro pozna.
Vseeno priznava, da je pričakoval začetek na tehnično manj kompleksnih dirkalnikih razreda R5. A ker je prejšnji električar M-Sporta prestopil v moštvo Williamsa v formulo ena, so potrebovali zamenjavo in novinec iz Slovenije je ekipi pod taktirko Malcolma Wilsona prišel zelo prav. Porinili so ga neposredno v prvo bojno linijo, kjer se hitro pokaže, kdo je iz pravega testa. Enkrat letos je moral ponoči pod avtom menjati senzor servovolana, med 30-minutnim servisom pa tudi glavno električno napeljavo enemu letos najhitrejših voznikov Ottu Tanaku.
Vsak med 150 senzorji vsako milisekundo zbira podatke
"Dirkalnik WRC ima okrog 150 različnih senzorjev, ki vsako milisekundo zbirajo najrazličnejše podatke. Na testiranjih je teh senzorjev še bistveno več. Ključno je nato vse te podatke pravilno razbrati in interpretirati," razlaga Rus. Za primer navaja zadnji test, ko je imel voznik težave z neodzivnostjo motorja. V kupu podatkov, ki se naložijo v poseben računalniški program za obdelavo telemetrije, so nato našli okvaro enega izmed ventilov.
Do konca letošnjega svetovnega prvenstva ga čakajo še dirke v Nemčiji, Španiji, Walesu in Avstraliji. V Slovenijo je letos priletel dvakrat in do novega leta obiskov ne načrtuje. Do potovanja na Finsko je letos z letalom potoval že več kot petdesetkrat.
Rus priznava, da v moštvo WRC nihče ne gre zaradi denarja, toda to je sredina, ki ponuja izjemne delovne izzive in s čustvi nabito delovno okolje. Najlepše je takrat, ko dirkalnik tvojega moštva zmaga. Takrat se veselijo vsi, od voznika do Wilsona in naprej do zadnjega mehanika. Vsak pri sebi dobro ve, da je prispeval svoj delček v celotni mozaik, ki ga avtomobilski šport na najvišji tekmovalni ravni zahteva.
2