Četrtek, 2. 9. 2021, 22.21
3 leta, 3 mesece
AutoWorld v Bruslju
Izjemna zbirka ene družine: imajo jih kar tisoč #foto
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,88
2
Velikanska hala v AutoWorldu, kjer je v dveh nadstropjih razstavljenih okrog 300 vozil.
Belgija ne slovi po lastnih avtomobilskih znamkah, imajo pa eno izmed največjih avtomobilskih zbirk na svetu. Po drugi svetovni vojni jo je začel graditi navdušenec nad ohranjanjem tehničnega izročila Ghislain Mahy. Zbirko danes sestavlja tisoč vozil, okrog tristo jih imajo v muzeju AutoWorld v Bruslju. Sprehod med njimi nudi popoln oris evolucije avtomobila v zadnjih dobrih sto letih.
Slavolok zmage v Bruslju, star je že več kot sto let.
Na skrajnem vzhodnem delu tako imenovane Evropske četrti v Bruslju stoji park Cinquantenaire. Razprostira se na tridesetih hektarjih površin. Zraven parka stojita mogočni stavbi, med njima pa velik slavolok zmage. Stavbo so začeli graditi leta 1880, ko so praznovali petdesetletnico samostojnosti. Takrat so na pobudo kralja Leopolda II. organizirali posebno državno razstavo. Arhitekti so našli mesto na robu opuščenega vojaškega poligona, takrat uredili tudi zdajšnji park, gradnjo slavoloka zmage pa dokončali leta 1902. Obe hali stojita še danes. V eni domuje letalski muzej, v drugi pa že od leta 1986 avtomobilski muzej AutoWorld.
Nekaj sto primerkov za sprehod skozi celotno avtomobilsko evolucijo
Ta muzej je danes v zasebni lasti, ki prostor najema od mesta. V njem se nahaja osupljiva zbirka okrog 300 avtomobilov, motociklov in kočij, ki obiskovalca peljejo prek evolucije avtomobila od konca 19. stoletja do danes. Med sprehodom med odlično ohranjenimi avtomobili je mogoče hitro dobiti vtis, kaj je avtomobil pomenil na začetku 20. stoletja, kako raznovrstni in maloserijski so bili avtomobili pred 2. svetovno vojno in kakšen razmah je doživel avtomobilizem v povojnem času.
To je bil prvi "touring" model Bugattija, izdelali so jih 1.200.
Del zbirke, ki je namenjena zgodovini dirkalnikov formule ena.
Zapuščina Belgijca, ki je verjel v izročilo tehnične kulture
Zasluge za tako prvovrstno zbirko gredo leta 1907 rojenemu Ghislainu Mahyju in njegovi družini, ki je imela že davno poseben posluh za navidezno odslužene avtomobile. Mahy ni želel odpeljati avtomobilov na odpad. Raje jih je obnovil in shranil. Sprva po pet na leto, ker jih več kot toliko fizično ni mogel izdelati. Bil je prepričan, da bodo nekoč pokazali svojo vrednost in da jih bodo naslednje generacije znale ceniti. Z obnovo in zbiranjem avtomobilov se je začel resneje ukvarjati po 2. svetovni vojni. Svojemu fordu T je dodal benza karpatensiegerja in fiata limousine, ki ju je kupil od lokalnega taksista. Sledili so wanderer iz leta 1915, belgijski fondu iz leta 1906, rolls-royce iz leta 1920 in ostali. To so bili začetki osupljive današnje zbirke.
Ko je odkril belgijska vozila iz 19. stoletja, se je navdušil tudi nad domačo proizvodnjo in zato je v muzeju še danes prostor namenjen tudi belgijskim avtomobilskim znamkam - Minervi, Germainu, Imperii, Fondu, Vivinusu in podobnim.
Večine avtomobilov družine Mahy ni v Bruslju
Toda v Bruslju razstavljeni avtomobili predstavljalo le slabo tretjino vseh avtomobilov iz zbirke družine Mahy. Ghislainov sin Ivan je pred 14 leti prostor za ostala vozila našel v opuščeni tekstilni tovarni ob cesti med Calaisom in Brusljem. Tamkajšnji muzej Mahymobiles vodi namensko ustanovljena fundacija, ki skrbi za izjemno avtomobilsko in tehnično zapuščino Ghislaina Mahyja. Mnogi najzanimivejši primerki romajo tudi v bruseljski AutoWorld.
Jaguar XJ220 iz leta 1992. Poganjal ga je 3,5-litrski motor V6 z močjo 542 “konjev”. To je bil eden najdražjih avtomobilov svojega časa. Izdelali so jih le 275. Oznaka 220 v imenu nakazuje najvišjo končno hitrost in sicer v miljah, kar pomeni 354 kilometrov na uro.
Ford mustang v ameriškem dirkaškem okolju.
Prva generacija toyote prius. Hibridni avtomobil iz leta 1997. Poganjal ga je štirivaljni 1,5-litrski bencinski motor in še dva elektromotorja. Moč se je prenašala na zadnji kolesi. Uradni izpust 89 gramov CO2 na kilometer.
V tej kočiji s sedmimi okni, osmimi vzmetmi in zadnjo platformo, na kateri so lahko stali služabniki, se je na poroko peljal zadnji francoski monarh Napoleon III. 29. januarja leta 1853 se je poročil z Eugenijo de Montije.
BMW-jev kupe z interno oznako E9 je na trg pripeljal leta 1968. Oznaka CSi je nakazovala Boschev sistem vbrizga goriva. V prvi polovici sedemdesetih let je bil to tudi nadvse uspešen dirkalni avtomobil. V petih letih je BMW izdelal 7.935 primerkov modela CSi.
To je eden najbolj luksuznih in tudi kompleksnih Citroenovih avtomobilov. Oblikoval ga je Rober Opron, vanj pa so vgradili Maseratijev (takrat so ga prevzeli) 2,7-litrski motor. Za ameriški trg so pripravili tudi različico s trilitrskim motorjem in tristopenjskim menjalnikom. Na osnovi tega citroena so izdelali tudi več vozil za francoski državni vrh.
Električni avtomobili nikakor niso nov izum. Že med drugo svetovno vojno, ko je primanjkovalo bencina, je Peugeot izdelal tak avtomobilček iz aluminija. Masa vozila je bila, z vštetimi baterijami, komaj 365 kilogramov. Njegov doseg je znašal 80 kilometrov. Izdelali so jih 377, nato pa so francoski politiki odločili, da lahko električna vozila izdelajo le podjetja s področja električne energetike.
Peugeot PB1 z zanimivim poizkusom dvojnega kolesa na levi sprednji strani. Dodatek je služil kot rezervno kolo.
Moskvič 400 iz leta 1951. Podoben je bil predvojnemu opel kadettu. Oplove dele so Nemci po vojni poslali v takratno Sovjetsko Zvezo kot del vojnega dolga.
Teslin roadster, prvi avtomobil družbe Elona Muska. Izdelovali so jih med leti 2008 in 2o12. To je bil tudi prvi električni avtomobil, ki je uporabil litij-ionske baterije. Zasnovali so ga na osnovi lotusa elise. Do 100 kilometrov na uro je pospešil v 3,9 sekunde in presegel hitrost 200 kilometrov na uro. Kapaciteta baterij je bila 53 kilovatnih ur, kar je zagotavljalo okrog do 370 kilometrov dosega.
Lincoln continental iz leta 1965, ki je pripadal kralju Baudouinu, ki je Belgijo vodil med leti 1951 in 1993.
Belgijec Camille Jenatzy je ta avtomobil izdelal, da bi z njim postavil hitrostni rekord na kopnem. Uspelo mu je. Konec aprila leta 1899 je dosegel hitrost 103,88 kilometra na uro. Kot prvi na svetu je z avtomobilom presegel hitrost sto kilometrov na uro.
BMW 326 so predstavili leta 1936. To je bil prvi štirivratni limuzinski avtomobil znamke BMW. Izdelovali so jih tako v dvo- kot štirivratni izvedbi.
Vtis ameriškega dojemanja avtomobila iz šestdesetih let. V ospredju redeča chevrolet corvette stingray. V njej je 5,3-litrski motor V8 s 360 “konji”.
Renault 5 turbo s sredinsko postavljenim motorjem. Bil je homologacijski avtomobil za Renaultov dirkalnik za reli skupine B.
Ferrari testarossa, eden najbolj kultnih modelov italijanske znamke. Med leti 1984 in 1996 so jih izdelali 9.959, kar ga uvršča med najbolj številčne ferrarije. Kar 85 odstotkov teh je bilo rdeče barve z belo notranjostjo. Za pogon je skrbel 4,9-litrski motor V12.
Družinski enoprostorec kot dirkalnik? To je primer peugeota 806 za 24-urno vztrajnostno dirko v Spa Francorchampsu leta 1995. Na dirki je zdržal deset ur in postal edini enoprostorec, ki je sodeloval na vztrajnostnih dirkah. Na sprednji par koles se je prenašala moč 260 “konjev”, najvišja hitrost je bila 230 kilometrov na uro.
Soba posvečena znamenitemu francoskemu striparju Jeanu Gratonu in njegovi seriji stripov, kjer je bil v glavni vlogi namišljeni dirkač Michel Vaillant.
Replika slavnega jaguarja e-type lightweight iz leta 1969, kakršnih so v originalu izdelali le kakih dvanajst.
Porsche 550 spyder iz leta 1953. Masa 612 kilogramov, 1,5-litrski štirivaljni motor z močjo 110 “konjev” in pogon na zadnji kolesi.
2