Ponedeljek, 22. 8. 2016, 5.30
7 let, 1 mesec
Avtomobilski šprint na sto metrov: renault megane RS proti električnemu BMW i3 #video
Olimpijski šprint na sto metrov na avtomobilski način. Brezkompromisni športnik renault megane RS proti električnemu BMW i3. Megane z dodatnimi sto "konji" in 60 kilogrami, BMW s takojšnjim navorom elektromotorja. Zanimiv tudi rezultat pospeševanja od 50 do 90 kilometrov na uro, ki simulira vsakodnevna prehitevanja na podeželskih cestah.
Video: Sto metrov pospeševanja med renault meganom RS in BMW i3:
Avtomobila namesto z izklesanimi mišicami nabitih šprinterjev
V duhu včeraj končanih olimpijskih iger v Braziliji smo si zamislili tudi avtomobilski dvoboj dveh popolnoma nasprotnih si pogonov v eni najodmevnejših in najbolj spektakularnih olimpijskih disciplin. Tek na sto metrov je šov, dolg od devet do deset sekund, v katerem vrhunsko pripravljeni atleti v vsaki desetinki sekunde izkoriščajo moč mišic in dinamike telesa ter premikajo meje mogočega. Svetovni rekorder Usain Bolt je sto metrov do zdaj najhitreje pretekel v devetih sekundah in 58 stotinkah, ob zmagi v Braziliji je za to razdaljo potreboval dodatnih 23 stotink.
Višina rekorderjev v teku na sto metrov je v zadnjem stoletju narasla za 16,5 centimetra. Bolt je visok 195 centimetrov in precej višji od preostalih najboljših šprinterjev. Pri najvišji hitrosti se njegova noga tal dotakne vsako desetinko sekunde. Na stometrskem teku naredi okrog 41 korakov, tekmeci pa blizu 50. Pri svetovnem rekordu je Bolt razvil hitrost več kot 44 kilometrov na uro.
Čistokrvni avtomobilski športnik proti električnemu avtomobilu Brembove rdeče zavorne čeljusti, ki izžarevajo brezkompromisno športno naravo renault megana RS.
Mi smo na štartno črto stometrske preizkušnje v pospeševanju postavili dva povsem različna avtomobila. Na levi strani je bil renault megane RS, ena najbolj kultnih športnih kombilimuzin, ki jo poganja dvolitrski motor s kar 265 "konji". Zvočno kuliso ji oplemeniti izpušni sistem Akrapoviča, za učinkovito zaviranje pa skrbijo nepogrešljive Brembove zavore.
Megane je videti kot pravi športnik od glave do pet. Njegova karoserija je nabita z mišicami, podvozje in pogon pa z neposrednostjo in eksplozivnostjo. Na drugi strani je stal električni avtomobil – BMW i3, katerega prvotni namen nikakor niso športno polaganje ovinkov, dinamični izkoristki vsakega metra asfalta in rohnenje po slovenskih podeželskih cestah.
Električni avtomobil kot skoraj povsem tiho vozilo prinaša povsem drugačno izkušnjo vožnje, obenem pa v Slovenijo, kjer električna energija za avtomobile prihaja iz rek, ne premoga, tudi do okolja bistveno prijaznejšo vožnjo.
Megana je kar razganjalo od moči, pritiski na stopalko za plin pa so dvigali vrtljaje motorja, temperaturo njegovih vitalnih delov in glasnost izpušnega sistema. Njegov tekmec, električni BMW, je bil seveda povsem miren. Povsem neslišno je stal na mestu.
Uradni tehnični podatki avtomobilov:
|
renault megane RS |
BMW i3 |
---|---|---|
Dolžina: |
4,3 metra |
3,9 metra |
Gume: |
235/35 R19 |
175/65 R19 |
Motor: |
bencinski, štirivaljni |
sinhroni, elektromotor |
Moč in navor: |
201 kW (275 "konjev") pri 5.500 vrt./min.; 360 Nm pri 3.000 vrt./min. |
125 kW (170 "konjev"), 270 Nm |
Pogon: |
sprednji kolesi, ročni šeststopenjski menjalnik |
zadnji kolesi, samodejni brezstopenjski menjalnik |
Masa: |
1.376 kg |
1.316 kg |
Pospešek do sto km/h: |
6,0 sek. |
7,9 sek. |
Najvišja hitrost: |
255 km/h |
150 km/h |
Graf krivulje motorne moči in navora pri renault meganu RS.
Bencinskega francoza je razganjalo od moči, električni nemec je na štart čakal povsem tiho
Na štartni črti logaškega poligona varne vožnje je bil renault megane RS kot Usain Bolt. Pred štartom ga je kar razganjalo od moči, pritiski na stopalko za plin pa so dvigali vrtljaje motorja, temperaturo njegovih vitalnih delov in glasnost izpušnega sistema. Komaj se je, poln moči in potenciala močno navitega bencinskega motorja iz Renault Sporta, zadrževal na mestu, da se ni že pred uradnim štartom zapodil proti cilju.
Njegov tekmec, električni BMW, je bil seveda povsem miren. Povsem neslišno je stal na mestu. Prav nič ni kazalo, da se avtomobil sploh pripravlja na prestižni avtomobilski šprint.
Električni BMW i3 si je zaostanek dolžine avtomobila nabral že v samem začetku avtomobilskega šprinta. Kljub temu, da ima od megana 100 "konjev" manj, je med 50 in 90 kilometrih na uro pospeševal enako hitro.
Štart: po slabih sedmih sekundah dirkanja je bil megane hitrejši za pol sekunde
Sledil je štart. Novinarski kolega Ciril Komotar v meganu RS je imel desno roko na ročici menjalnika. Njena uporaba je hitra in skoraj dirkaško natančna, vrhunska. Megane je dobesedno eksplodiral s štartne črte in se zapodil proti cilju. Sam sem imel v BMW i3 obe roki na volanskem obroču. Brezstopenjski samodejni menjalnik je vse preostalo opravil sam. Izza volana nisem slišal svojega avtomobila, zato pa sem dobro slišal zvok meganovega motorja. Levo od mene je resnično hitro štartal, si pridobil prednost razdalje enega avtomobila – torej okrog štiri metre – in prednost zadržal vse do ciljne črte na dolžini sto metrov.
Megane je bil pričakovano hitrejši, to smo predvideli že na podlagi uradnih tehničnih podatkov. Stometrsko razdaljo je premagal v 6,3 sekunde, ura se je pri BMW i3 ustavila pri 6,8 sekunde. Rezultatov sicer nismo merili s profesionalno časomerilno opremo, a pospeševali smo trikrat zapored in v vseh treh poskusih so bili rezultati približno enaki. Megane s stotimi "konji" več je bil za pol sekunde hitrejši od električnega, a ob upoštevanju izhodiščne cene in državne subvencije za električna vozila približno enako dragega BMW i3.
Pomemben dejavnik učinkovitega pospeševanja z mesta je bil tudi ročni šeststopenjski menjalnik v meganu RS.
Je bil ključen ročni menjalnik v meganu? Kako hiter bi bil BMW brez dodatnega dvovaljnega motorja range extender?
Ključna razlika med obema avtomobiloma je nastala na samem štartu. To je bila predvsem zasluga ročnega menjalnika v meganu, saj se pri samodejnem ob pritisku na plin pospeševanje vendarle začne z manjšim zamikom.
Morda bi bila razlika manjša, če i3 ne bi bil v različici range extender in tako s seboj ne bi vozil še okrog 120 kilogramov mase dodatnega dvovaljnega bencinskega motorja za ustvarjanje električne energije. Vseeno je bil i3 za okrog 60 kilogramov lažji od megana. Bavarski inženirji so marsikatero komponento vozila izdelali iz aluminija in tako poskrbeli za nizko maso. Ta je pri električnih vozilih seveda zelo pomembna. Dvolitrski štirivaljni motor z močjo 201 kilovata (275 "konjev). Elektromotor v BMw i3 je seveda tudi dimenzijsko bistveno manjši.
Pospeševanje električnih avtomobilov preseneti vsakogar
Dosežek i3 je vendarle še enkrat pokazal na veliko eksplozivnost in predvsem prožnost električnih avtomobilov. Tisti najzmogljivejši velikoserijski električni avtomobili – na primer tesla S v najmočnejši različici in z načinom vožnje ludicrous – zmorejo do prestižnih 402 metrov (četrt milje) pospešiti v manj kot 11 sekundah. Tesla X kot veliki crossover za sedem ljudi do sto kilometrov na uro pospeši enako hitro kot brutalni porsche 911 turbo. Takojšen navor pri elektromotorjih je resnično impresiven.
Primer vsakodnevnega prehitevanja: BMW i3 enakovreden renaultu meganu RS
Pospešek od nič do sto kilometrov v vsakdanjem življenju seveda nima velikega pomena, povsem drugače pa je s prožnostjo motorja oziroma avtomobila. Pospešek od 50 do 90 kilometrov na uro predstavlja zmožnost časovno hitrega in zato varnega prehitevanja na podeželskih cestah. Ko smo renaulta megana RS in BMW i3 primerjali pri takem pospeševanju, sta bila popolnoma enakovredna.