Ameriški veleposlanik prisedel na sovozniški sedež avtomobilskega novinarja

Nisem nestrpen, sem pa ...

Po mesecih dogovarjanj, usklajevanj in obojestranskih prilagajanj se pred rumenim fordom mustangom odprejo veličastna vrata slovenske rezidence ameriškega veleposlanika v Sloveniji, Brenta Hartleyja.

Nisem nestrpen, sem pa poln pričakovanj. Bo šlo kot po maslu, se bom z ameriško, človeško-avtomobilsko navezo ujel? Nenazadnje bo številčna premoč v razmerju dva proti ena na strani "Jenkijev".

Morda pretiravam. Z mustangom sva si bila v trenutku srečanja z veleposlanikom Hartleyjem že nekaj časa na ti. Tako zelo, da sva sem ter tja katerega od zavojev speljala ob pogledu naprej skozi stransko steklo. Zato vem, da je bil (vsaj v teoriji) na moji strani. Potem pa trenutek resnice - v najino dobro naoljeno sodelovanje poseže gospod veleposlanik.

Brent Hartley, dobrodošel v kokpit

Kaj torej vprašaš človeka, ki je svojo mednarodno kariero začel istega leta, ko je mene mama šele na svet spravila? Bi polemiziral o vsestransko zapletenih vprašanjih, povezanimi z ekonomskimi kolapsi in kako ti ne vplivajo le na dinamiko odnosov ZDA s Slovenijo, ampak ob podrobnejšem pregledu včasih zaviralno, včasih pa pospeševalno tudi na razvoj trajnostne mobilnosti, ki predvsem na zahodni obali ZDA prosperira? Hja, pa kaj še.

Ker na Avtomotu kot nepopravljivi zanesenjaki in ko okoliščine dovoljujejo (ali celo zahtevajo), tudi absolutni avtomobilski idealisti s trdnim prepričanjem, da avtomobilska romantika lahko preči tudi najgloblje prepade, sem začel s preprostim: "Kje ste se rodili?" In ker preprostost dela čudeže, je najino enourno druženje z ameriško avtomobilsko ikono spremljalo počasno odpiranje stoterih plasti človeka, ki je v zadnjih tridesetih letih videl in doživel več, kot marsikdo ne bi v dveh življenjih.

Zanimivo je bilo opazovati, kako se kot zagovornik zelene mobilnosti (njegov prihodnji zasebni avtomobil v ZDA bo zagotovo hibrid) še kako zaveda privlačnosti, ki je z ameriško avtomobilsko ikono, kar ford mustang nedvomno je, tako tesno in nerazdružljivo povezana. Brez dlake na jeziku prizna, da kljub ekološko spornemu predznaku ni odporen proti hedonističnemu uživanju ob zvokih osemvaljnika. Pove, da je za ameriškega moškega, ki je odraščal v šestdesetih in sedemdesetih, skoraj nemogoče, da ne bi o avtomobilih vedel razmeroma veliko. Njegova žena pa je, seveda, proti čarom pločevine odporna.

Od Oregona v ZDA do Slovenije v Evropi

Govoril nisem veliko in ko sem spraševal, me je zanimala njegova osebna pot. Od malega mesteca Bedford na severozahodu ZDA, v zvezni državi Oregon do Slovenije. Drži, da sva večino vmesnih postaj preskočila, a sva se, zvesta večinoma avtomobilski tematiki, ustavila ob obvezni omembi raznolikosti prometnih kultur, ki jim je bil priča v živo. Še danes ni pozabil prometnega kaosa Neaplja ali Rima.

Z nadmorsko višino rasla tudi vedrost njegovega duha

Kot mladenič je bil silni smučarski zanesenjak. Gore rodnega Oregona mu druge priložnosti skoraj niso dale in še danes je s hribi tesno povezan. Tudi zato mu je Slovenija blizu. Ko sva se v Lukovici pri Domžalah, kraju, v katerem sem odraščal jaz, začela vzpenjati najprej proti Brdu pri Lukovici, za tem pa proti Čepljam in naprej proti Zlatemu Polju, je bilo očitno, da z nadmorsko višino raste tudi vedrost njegovega duha.

Tudi nekaj zares hitrih zaporednih zavojev, tik za nekdanjo graščino, kjer se je pisati naučil eden največjih slovenskih pisateljev, Janko Kersnik, ni bilo dovolj, da ne bi le hip za tem, ko sem umiril tempo vožnje, takoj pohvalil razgled in krasoto Črnega Grabna, ki se je v nekem trenutku odprl pod njim.

Videl sem, kako uživa, zato sem spremenil načrt

Načrtovali smo, da bo mustangove uzde prijel za kilometer, morda dva, največ tri. Pa nisem imel srca, da bi ga prepodil nazaj na sovozniški sedež. Ker sem videl, kako uživa. Pa je peljal vse do Ljubljane. Najprej ob spuščanju skozi gozdove in za tem še po avtocesti, vse do svoje rezidence v Rožni dolini.

Vrnitev v mladost s pomočjo avtomobila

Brent Hartley se je s pomočjo mustanga vrnil v čas, ko je s prijatelji v domačem kraju prosti čas preživljal ob skoraj identični zvočni spremljavi. Hja, takšna povezava je lahko neizbrisljiva, sled iz mladosti pa lahko človeka, rojenega na zahodu ZDA, spremlja dolgo časa, in se kot rdeča nit pogovora po skoraj petdesetih letih ponovno pojavi v majhni Sloveniji in še manjšem Zlatem Polju. In to izključno zaradi velikega, glasnega rumenega avtomobila.