Volkswagen T1: v kult so ga v ZDA popeljali hipiji in surferji

Nemški perpetuum mobile

Zdi se, da je nemški narod idealen za čas industrijske dobe 20. stoletja: deluje sam do sebe kot perpetuum mobile, le postaviti ga je treba na pravo mesto.

Eno takšnih je bilo v takrat novem Wolfsburgu, mestu, ki se je razraslo okoli in zaradi tovarne avtomobilov. Tam so nastajali še danes (po)znani hrošči, žive legende, ki so motorizirale najprej Nemčijo in pozneje še lep del sveta.

"Krivec" za nastanek T1: Nizozemec!

Vsaka večna zgodba je sestavljena iz slučajev in malo verjetnih dogodkov. Ben Pon, nizozemski uvoznik in prodajalec avtomobilov, je prišel v Wolfsburg po nakupih in zagledal hrošča, prilagojenega in prirejenega za transport znotraj tovarne.

Takrat se mu utrne ideja: zakaj ne bi Volkswagen izdeloval vozilo za prevoz več kot le štirih potnike? Leta 1947 vzame svinčnik in papir, skicira svoje videnje tovrstnega minibusa in idejo predstavi vodilnim v tovarni.

Eden prvih izdelanih gre za prevoz prave kolonjske vode

Samo dve leti pozneje, kar je za tiste čase zelo kratko obdobje, predstavi Heinrich Nordhoff, šef tovarne Volkswagen, štiri prototipe: dva dostavnika, kombi in minibus.

Enega izmed njih odpelje podjetje Eau de Cologne & Parfümerie Fabrik Glockengasse No. 4711 gegenüber der Pferdepost von Ferd iz Kölna, da, podjetje, ki še danes izdeluje legendarni parfum 4711.

Nordhoff je hitro dojel in razumel vizionarstvo ideje in obljubil robusten ter nemško zanesljiv izdelek.

Povpraševanje presega zmožnosti – nova tovarna v Hannovru zraste iz nič

Inženirji so za osnovo vzeli tehniko hrošča, a jo kar opazno predelali: na "lojtrno" šasijo so nataknili karoserijo, za pogon pa uporabili hroščev bokserski motor prostornine 1131 kubičnih centimetrov, ki je zmogel 18 kilovatov (25 "konjev") pri 3.300 vrtljajih v minuti.

Minibus je imel 8 sedežev, zadnji dve klopi pa sta se zlahka odstranili in naredili prostor za prtljago ali tovor in takšen dostavnik je bil kot nalašč za vse vrste prevozov.

Evropa je bila še vedno v ruševinah, ljudje pa so z izjemno energijo obnavljali uničeno in obenem skušali življenje vrniti v stare tirnice. Dostavnik je bil pri tem univerzalno orodje skoraj na vsakem koraku, na vsakem mestu, vsakemu človeku, za vsako vrsto opravil.

Nič čudnega, da je bil Volkswagnov minibus izjemna prodajna uspešnica – uporabljali so ga vsi, za prevoz ruševinskih ostankov, čebeljega voska, cigar, časopisov, gradbenega materiala, hrane in pijače. Do konca leta 1950 so jih izdelali že 8.001 in kot za med prodali za ceno od 5.650 takratnih nemških mark. Čez štiri leta je s proizvodnih trakov pripeljal že 100-tisoči bulli in takrat so ponujali že več kot 30 različic.

Več kot 80 dnevno jih niso mogli izdelati, saj si je proizvodno linijo delil s hroščem, prav tako izdelkom, ki ni zmogel zadovoljiti vseh želja kupcev. Zato so se odločili, da mu bodo namenili posebno tovarno v Hannovru, kjer so v samo enem letu iz nič postavili proizvodno linijo, da je marca 1956 iz nje pripeljal prvi T1.

Američani ga vzamejo za svojega

Evropa je bila še vedno črno-bela in na mnogih mestih v ruševinah. Življenje ni bilo udobno, je bilo pa brez vojne, ki se je ljudem vtisnila v spomin kot velika groza in trpljenje, zato je bila svoboda kot življenje v raju, volja ljudi do obnove pa skoraj neverjetna.

Volkswagen type 2, kot so ga takrat poimenovali, ker je bil pač drugi izdelek tovarne za type 1, hroščem, je bil prava uspešnica v takšni Evropi, katere narodi so jo hiteli vrniti v prevojno stanje ali bolje v novo, povojno podobo.

A Nemci so imeli večje apetite in ga hiteli izvažati tudi v ZDA. Tam je bilo stanje precej drugačno; 400 tisoč Američanov, ki so se borili za svetovni mir na stari celini, je izgubilo življenje, toda vojna je ZDA, v primerjavi z Evropo, le oplazila. Velika večina Američanov je vojno doživela le prek poslušanja radijskih postaj in življenje je teklo na novi celini povsem drugače.

Hipiji, surferji in Woodstock

Amerika je v 50. in 60. letih doživljala drugačne čase. Na eni strani se je njihov vojaški aparat trudil izdelati najsodobnejša orožja in zanje ustvariti sovražnika – rezultat sta bila skoraj 20-letna vonja v Vietnamu, ki se je klavrno končala, in vesoljski program NASE, ki je človeka odpeljal na Mesec.

Na drugi strani so bili Beach Boysi, moč cvetja (flower power) in Woodstock, radoživi mirovniki z veliko 'trave' in sproščenega življenja.

Medtem ko je bell huvey, takrat najsodobnejši helikopter, reševal ameriške ranjence v vonji v Vietnamu, je bulli, kot so rekli Volkswagnovemu transportetju T1, prevažal hipije, surferje, pa tudi običajne veseljake preko nove celine sem ter tja, gor in dol; tako huvey kot bulli sta zaznamovala 50. in 60. leta v ZDA.

Bulli je postal simbol miru in svobodnega življenja, a tudi življenjskega sloga. Marsikateri je bil zakajen do podvozja.

Legenda in ikona. Predvsem zaradi Američanov.

Bulli bi končal v muzeju kot zanimiv primerek povojne tehnike, če ne bi bilo Američanov in njihove naklonjenosti do nemške tehnike ter želje po svobodnejšemu načinu življenja.

S tem je postal legenda, večni izdelek, blagovna znamka. Še danes ga lahko na različnih koncih sveta kupite na majicah, na skodelicah za kavo in še v številnih drugih oblikah, katerih meja je natanko tam, kjer je meja človeške domišljije.

Nemci so ga že leta 1951 ponudili tudi prirejenega za kampiranje, a seveda tudi v vseh drugih, za dostavnike običajnih različicah. Bulli je postal nesmrten in legenda od ZDA do Indije.

Steve Wozniak ali type 2 – kdo je bolj zaznamoval svet?

Leta 1950 so se rodili Stevie Wonder, Bill Murray, Jay Leno, Richard Branson, John Candy, Steve Wozniak, Peter Gabriel, princesa Anne, Ed Harris, Cybill Shepherd in Agnetha Fältskog (ABBA). Nobelovo nagrado za fiziko je prejel Cecil Frank Powell, za mir Ralph Bunche.

In rodil se je type 2, T1 oziroma bulli.

Minibus, ki bo najverjetneje ostal številka ena med minibusi vseh časov, zagotovo pa bo bolj nesmrten kot večina zgoraj naštetih. Vse se mu je zložilo ravno prav: časi, tehnika, ljudje. Postal je večna ikona, ki je ne bo več mogoče nikoli ponoviti.