Aerodinamični bentley 4¼-litre za Grka

Različni pristopi

Bentley Motors, ki je tedaj že bil v lasti Rolls-Roycea, je v tridesetih letih dvajsetega stoletja v tovarni v Derbyju izdeloval hitre, prefinjene in imenitno izdelane turne avtomobile.

Večina predvsem britanskih kupcev je klasične elegantne karoserije za njih naročalo pri slovitih karoseristih, kakršni so bili Vanden Plas, H. J. Mulliner in Park Ward, nekateri, predvsem tisti iz celinske Evrope z bolj ravnimi in hitrejšimi cestami, pa so se radi podajali v raziskovanje prednosti, ki jih je prinašalo upoštevanje načel aerodinamike.

Eden takšnih je bil tudi premožni francoski dirkač grškega rodu André Embiricos, ki je živel v Parizu.

Aerodinamika in lahka gradnja

Embiricos je seveda poznal tudi Bentleyjevega pariškega zastopnika Walterja Sleatorja, ki ga je povezal z Georgesom Paulinom, oblikovalcem delavnice Pourtout Carrossier.

Portout je pod Paulinovim vodstvom šasijo bentleyja 4¼-litre nadgradil z izrazito aerodinamično karoserijo, ki je bila primerna za hitre vožnje. K njim je pripomogla tudi z majhno težo, katere glavni vzrok je bil lahki duraluminij.

Embiricosov bentley svojega lastnika nikakor ni razočaral, saj je z njim na dirkališču Brooklands dosegel hitrost 184,5 kilometra na uro, povsem udobno pa ga je lahko uporabljal tudi v vsakdanjem prometu.

Grk ga je obdržal do jeseni 1939, ko ga je prodal angleškemu dirkaču H. S. F. Hayu, ki je z njim leta 1949 osvojil šesto mesto na dirki 24 ur le Mansa.

Embiricosov bentley je bil sicer edini svoje vrste, a je precej vplival na pristop tovarne k razvoju avtomobilov.

Bentleyjev oblikovalec Ivan Evernden je namreč s Paulinom sodeloval pri razvoju prototipa bentleyja mark V z imenom corniche, ki je bil med drugo svetovno vojno sicer uničen med bombnim napadom, a se je odrazil v benteyju R type continental iz leta 1952 in poznejših avtomobilih angleške tovarne.