avtocesta
Četrtek, 21. 3. 2019, 9.03
2 meseca, 2 tedna
Kaj storiti v primeru vožnje v napačno smer?
''Po zabavi, ki je trajala vse do jutra, sem sedel za volan. Obžalujem, da se tistega jutra nisem zavedal, kako nevaren sem s svojim ravnanjem ne le sebi, temveč tudi drugim. Vožnja v nasprotno smer je ena najhujših napak, ki jih na avtocesti lahko naredimo vozniki. Na srečo med nasproti vozečimi vozniki ni bilo enakega nespametneža, kot sem bil sam. Z doslednim umikanjem z voznega na odstavni ter s prehitevalnega na vozni pas, zmanjšanjem hitrosti in s prižiganjem vseh štirih smernih utripalk so preprečili najhujše. Telefonski klic na številko 113 enega nasproti vozečih voznikov pa je poskrbel, da so nadzorniki avtoceste in policisti dokončno preprečili mojo smrtno nevarno vožnjo.''
Nekako tako gre citat neimenovanega mladega moža, ki je imel pri vožnji v napačno smer na avtocesti srečo v nesreči. In ni edini. Čeprav gre za izredno nevarno početje, je teh primerov čedalje več, zato v družbi DARS, d. d. že nekaj časa posvečajo problematiki vožnje v napačno smer posebno pozornost.
Lani manj nesreč, a število voženj v napačno smer narašča
V preteklem letu se je na slovenskih cestah zgodilo 18.098 prometnih nesreč, v katerih se je poškodovalo 7.613 udeležencev, 91 pa jih je umrlo. Z vidika statistike je bilo lansko leto najuspešnejše v zadnjih letih, število umrlih je bilo namreč lani najnižje od leta 1954. Torej od leta, ko smo v Sloveniji začeli spremljati uradno statistiko prometnih nesreč.
Čeprav se je varnost na slovenskih cestah na nekaterih področjih izboljšala, število primerov vožnje v napačno smer na naših cestah še vedno narašča.
Statistika razkriva, da je voženj v napačno smer iz leta v leto več, samo lani so jih policisti obravnavali 160, na srečo se jih je večina končala brez hujših posledic. Povedano drugače, vsak tretji dan nekdo na avtocesti ali hitri cesti vozi v napačno smer, policija je odkrila 16 kršilcev.
Podatki o tem, koliko je voženj v nasprotno smer, so na razpolago od leta 2016. V letu 2016 so policijo o takem početju obvestili v 114 primerih, ukrepala je zoper devet kršiteljev, v letu 2017 pa v 138 primerih, ukrepala pa je zoper 14 kršiteljev.
V letu 2017 je voznik na avtocesto v napačno smer zapeljal v povprečju vsaka 2,6 dneva. Od vseh primerov jih policija kaznuje le deset odstotkov. Čeprav se je večina takšnih voženj končala brez hujših posledic, so policisti septembra lani zaradi vožnje v napačno smer obravnavali tudi hudo nesrečo s smrtnim izidom.
Zakaj policija ne ujame več voznikov?
Da policija ne kaznuje več kršiteljev, obstajajo trije razlogi. Kot pravijo na policiji, pogosto prejmejo netočno informacijo o vožnji v napačno smer in ni natančne lokacije, drugi razlog je ta, da kršitelji medtem že zapustijo avtocesto ali pa se obrnejo in vozijo v pravilni smeri naprej.
Tudi na Darsu pravijo, da se stanje lahko hitro spremeni, zato policija voznika ne odkrije. "Voznik lahko zapelje in vozi v napačno smer, nato pa obrne in gre potem v pravo smer, v takem primeru pa ga je zelo težko dobiti. Ali pa tak voznik zapusti avtocesto pred prihodom policistov. Kjer ni kamer ali drugih dokazov, primera ne potrdijo. Na le približno sedmini od skupno nekaj manj kot 620 kilometrov obstoječega avtocestnega omrežja pa sistem tako vožnjo zazna samodejno," so povedali na Darsu.
Mesta, kjer se lahko pojavi vožnja v napačno smer, je težko specifično dokazati, saj ni mogoče pridobiti podatkov, predvsem ne za tiste primere, ki za posledico niso imeli prometne nesreče, pravijo na Darsu.
Kazen 1.200 evrov, 18 kazenskih točk in odvzem vozniškega dovoljenja
Ob izsleditvi policija takšnega voznika kaznuje z globo 1.200 evrov in 18 kazenskimi točkami ter mu odvzame vozniško dovoljenje. Poleg tega preverjajo, ali so podani razlogi za sum kakega kaznivega dejanja.
Kako se sploh lahko znajdemo na napačnem pasu?
Zakaj se pravzaprav tako pogosto zgodijo tovrstne nesreče? Vzrokov, da število primerov voženj v napačno smer narašča, je več. Najpogosteje gre za zmedenost voznika, ki ima težave z zaznavanjem, ali bolezenska stanja, vožnjo pod vplivom zdravil, alkohola, drog oziroma drugih psihoaktivnih snovi, včasih gre za objestnost.
Tako kot v nemški raziskavi Falschfahrten auf Autobahnen iz leta 2012 so mogoče vzroke za nepravilno smer vožnje podobno navedli tudi v raziskovalno-razvojni nalogi Ukrepi za zmanjšanje možnosti in analiza voženj v nepravilno smer na slovenskem avtocestnem omrežju, ki jo je za Dars v letu 2015 sklenila Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru.
Tudi ti dve raziskavi ugotavljata, da so med najpogostejšimi poznanimi razlogi za vožnjo v napačno smer uporaba psihoaktivnih substanc ter težave z orientacijo in zmedenost.
Med vozniki v napačno smer je največ starejših od 65 let in mladih
Med tistimi, ki vozijo v nasprotno smer, je največ starejših od 65 let ter mladih voznikov. Na Darsu izpostavljajo, da je vožnja v napačno smer lahko nenamerna ali namerna, kot kritične točke, kjer se najpogosteje začne vožnja v napačno smer, pa poudarjajo priključke na avtocesto, počivališča, nivojska križišča med avtocestnim priključkom in nadrejeno cesto ter odseke avtoceste, kjer ni sredinske ločevalne ograje.
Projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu
Na Darsu sicer opozarjajo, da imajo v zadnjem času na avtocestah največ težav z nepremišljenimi vozniki, ki se lotijo obračanja na avtocesti, nato pa začnejo voziti v napačno smer. Poudarili so, da so med takšnimi vozniki tudi starejši, ki imajo sicer veliko vozniških izkušenj in vozijo bolj umirjeno, a imajo pogosto tudi slabšo psihofizično kondicijo. Na Darsu zato kot enega izmed ukrepov predlagajo zaostritev sistema zdravniških pregledov, več pozornosti bi bilo po njihovem mnenju treba nameniti predvsem voznikom z demenco in bolnikom z močnimi zdravili.
Dars v sodelovanju z AVP, Generalno policijsko upravo in Zvezo društev upokojencev Slovenije pripravlja tudi projekt Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu. V okviru projekta izvajajo brezplačna usposabljanja za seniorje in upokojence po celotni Sloveniji.
Na novih priključkih in odsekih je vožnja v napačno smer onemogočena
Poleg izobraževanja so bili v zadnjih letih sprejeti številni zaščitni ukrepi. Dars je med drugim namestil dodatne informacijske table, prometne znake, ločilne robnike, detektorje vožnje v nasprotno smer, po celotnem avtocestnem omrežju se obeta postavitev novih videonadzornih kamer, za hitrejše obveščanje o izrednih dogodkih na cestah pa so posodobili tudi mobilno aplikacijo DarsPromet+. Vse nove priključke in odseke zgradijo tako, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena.
Vsi daljši predori na avtocestah in hitrih cestah (Kastelec, Dekani, Šentvid, Ločica, Jasovnik, Trojane, Podmilj, Cenkova, Barnica, Podnanos, Tabor, Vodole, Malečnik, Močna, Golo rebro in Pletovarje) so opremljeni z videodetekcijo, ki po celotnem predoru omogoča tudi zaznavo naproti vozečega vozila.
Na Darsu sicer opozarjajo, da Slovenija pri naraščanju števila voženj v napačno smer ni izjema. Kot primer so navedli Avstrijo, kjer se je v letu 2017 v primerjavi z letom prej število takih primerov povečalo za 13 odstotkov, hkrati pa se je zato povečalo tudi število nesreč. Avstrijska družba za avtoceste ASFINAG sicer opušča fizične ovire, tako imenovane ježke oz. grablje (traffic spikes). Sporočajo, da novih ne bodo več vgrajevali, tudi obstoječih pa ne vzdržujejo več.
Drugi ukrepi Darsa v okviru projekta preprečevanja voženj v napačno smer v zadnjih dveh letih:
- deset priključkov so opremili z dodatno detekcijo vožnje v nasprotno smer (znak ROKA dodatno utripa s signalizacijo),
- nadgradili 137 lokacij števcev prometa v detektorje voženj v nasprotno smer (te dogodke zaznavajo hitreje),
- na posameznih avtocestnih priključkih (dvopasovne rampe), na katerih sta bila smerna pasova ločena le s polno črto, so namestili ločilne robnike,
- postavili so dodatne spremenljive znake in detekcijo voženj v nasprotno smer (sistem za nadzor in vodenje prometa): celovit odsek predora Markovec,
- na odseku Razdrto–Senožeče so postavili nove spremenljive znake,
- novi spremenljivi znaki so tudi na odsekih Celje center, Dramlje in Tepanje (hitrejše obveščanje voznikov), vključno z detekcijo prometa,
- nadgradili so aplikacijo DARS Promet + za hitrejšo obveščenost voznikov o nevarnosti,
- gradbena izvedba vseh novih priključkov na način, da je vožnja v nasprotno smer onemogočena (Šmarje - Sap in vsa nova trasa AC Draženci–Gruškovje),
- v letu 2018 nadaljujejo večji projekt izvedbe postavitve spremenljive signalizacije na odseku Brezovica–Divača: portali, kamere in detekcija prometa: 26 velikih portalov spremenljive signalizacije in dodatni polportali na priključkih;
- postavitev 150 novih videonadzornih kamer po vsem AC-omrežju,
- nova vertikalna signalizacija in spremembe obstoječe (obnova H5),
- zamenjava kažipotne signalizacije med priključkoma Arja vas (Žalec) in Krtina,
- dobava in postavitev novih prometnih znakov.
Kako naj ukrepamo, ko se pred nami na avtocesti pojavi vozilo, ki vozi v napačno smer:
- Ostanite mirni.
- Verjetno bo vozilo v napačni smeri vozilo skrajno po njegovi desni, torej na prehitevalnem pasu, vi takoj zmanjšajte hitrost vožnje in se umaknite na vozni ali celo na odstavni pas, priklopite vse utripalke, da opozorite še voznike za sabo, varnostna razdalja med vozili v smeri naj bo ustrezna (zadostna).
- Če po radiu slišite, da vozi vozilo v napačni smeri na odseku, kjer ste tudi vi, zmanjšajte hitrost vožnje, vozite na varni razdalji do vozila pred vami, ne prehitevajte, vozite po voznem ali odstavnem pasu in se, če je le možno, umaknite na prvo počivališče.
- Če vam uspe poklicati (še bolje pa je, če to naredi vaš sopotnik) ali policijo (113) ali Prometno-informacijski center za državne ceste (PIC) prek kratke telefonske številke 1970 (ali običajne telefonske številke 01/518 85 18), lahko pa uporabite tudi obcestni telefon, sporočite opis dogajanja. Če si lahko zapomnite registrsko številko avtomobila in tip vozila ter lokacijo, ker ste ga opazili, bo v postopku iskanja voznika ta informacija zelo koristna. Pomembno pa je, da najprej zavarujete sebe.
Kako ukrepati, če smo sami naredili prekršek in vozimo v napačni smeri?
- TAKOJ SE USTAVITE: ustavite se na odstavnem pasu, vključite utripalke, ugasnite luči (vaše luči svetijo v voznike, ki pravilno vozijo po avtocesti) in pokličite pomoč.
- NE VOZITE VZVRATNO: ne vračajte se po priključku, po katerem ste nepravilno uvozili na avtocesto, tudi če gre za izvoz s počivališča.
- Ne obračajte vozila na avtocesti!
- Če boste izstopili iz avtomobila, si nadenite varnostno svetlobno oblačilo in stopite na prostor zunaj voznih pasov.
- Če niste prepričani glede lokacije, kje sploh ste, je najbolje, da pokličete prek sistema klica v sili, to je stebrička ob avtocesti s telefonom SOS, saj bo na tak način vaša lokacija takoj pravilno določena.
- Počakajte na pomoč. Vaše vozilo bo odstranjeno po kriteriju ''ovira na cesti'', pomembno pa je, da ne pride do poškodb ljudi, vas in drugih udeležencev v prometu.
- NE GIBAJTE SE PO CESTI, AMPAK ČAKAJTE NA NAVODILA SLUŽB, KI VAS BODO REŠEVALE!
